Republikanec Donald Trump se vrača v Belo hišo, potem ko je na novembrskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. To bo njegov drugi predsedniški mandat – prvič je v Beli hiši kot 45. predsednik ZDA bival med letoma 2017 in 2021.

Inavguracijski dan, uradna ceremonija, ki predstavlja prehod od odhajajočega predsednika k njegovemu nasledniku, je skrbno načrtovan ter prepreden z običaji in tradicijo. Program se bo začel z obredom v cerkvi svetega Janeza v Washingtonu ter s čajanko v Beli hiši.

Vrhunec bo ob 12.00 po krajevnem času (ob 18.00 po srednjeevropskem), ko bo Trump na Kapitolu prisegel kot novi ameriški predsednik in s tem tudi uradno začel svoj štiriletni mandat. Izrekel bo naslednjo poved: "Slovesno prisegam, da bom zvesto opravljal funkcijo predsednika Združenih držav Amerike in po svojih najboljših močeh ohranjal, varoval in branil ustavo ZDA." Prisego bo ponavljal za predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom.

Trumpu se bo pridružil tudi novi podpredsednik JD Vance, ki bo prav tako izrekel prisego.

Prisega običajno poteka pred stavbo kongresa, tokrat pa so jo zaradi napovedanega polarnega mraza preselili v notranjost kongresne palače.

Nato bo imel Trump inavguracijski govor, v katerem voditelji običajno začrtajo svoje cilje za prihodnja štiri leta. Kot je Trump dejal v nedavnih intervjujih, želi z govorom poslati v ZDA in svet sporočilo o enotnosti in upanju. Če se bo to res zgodilo, bo pomenilo odmik od njegovega prvega govora leta 2017, v katerem je govoril o razdejani državi.

Na Trumpovi prisegi bo prisoten tudi odhajajoči predsednik Joe Biden z ženo Jill, prišla bo tudi Kamala Harris z možem Dougom Emhoffom. Mimogrede, Trump se Bidnove prisege pred štirimi leti ni udeležil.

Prišlo bo tudi veliko ameriških senatorjev in članov predstavniškega doma, prav tako je v navadi, da se inavguracije udeležijo nekdanji ameriški predsedniki. Prihod sta potrdila Barack Obama ter zakonca George in Laura Bush. Nekdanja prva dama Michelle Obama pa je že sporočila, da je v Washington ne bo.

Pesem America the Beautiful bo zapela ameriška kantrizvezdnica Carrie Underwood, glasbena gosta bosta tudi kantripevec Lee Greenwood in operni pevec Christopher Macchio.

Za spremembo povabljeni tudi tuji gostje – a le izbranci

Na inavguracijo ameriškega predsednika po tradiciji od tujih povabljencev pridejo le veleposlaniki držav, ki so akreditirani v ZDA, ne udeležijo pa se je tuji voditelji. A Donald Trump je letos prekinil to navado, saj je na slovesnost povabil več znanih politikov iz tujih držav. A pri tem ni izbiral najvplivnejših obrazov, ampak je več kot očitno vabila delil politikom z desnega političnega pola, ki z njim delijo podobna stališča.

Seznam povabljenih tako govori sam zase. Da so vabilo dobili in se bodo inavguracije udeležili, so potrdili italijanska premierka Giorgia Meloni, argentinski predsednik Javier Milei, britanski populistični politik Nigel Farage, francoski skrajno desni politik iz stranke Ponovno zavzetje Eric Zemmour, nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki, japonski zunanji minister Takeši Ivaja in nekdanji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Vabilo so prejeli tudi madžarski premier Viktor Orban, ki pa ga v ZDA ne bo, vodja skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alice Weidel, vodja nacionalistične španske stranke Vox Santiago Abascal in vodja desne populistične portugalske stranke Chega Andre Ventura. Povabljen je bil tudi kitajski predsednik Ši Džinping, ki pa je že dejal, da bo poslal visokega funkcionarja.

Trumpova administracija je na slovesnost povabila tudi salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja in ekvadorskega predsednika Daniela Noboo pa tudi nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki pa so mu zaradi preiskave preklicali potni list in ne more potovati v tujino, piše Politico.

Po drugi strani pa na primer predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ni dobila vabila na inavguracijo.

Trumpovo prisego bodo v živo spremljali tudi njegov tesni sodelavec in član prihodnje administracije, milijarder Elon Musk, ustanovitelj spletne trgovine Amazon Jeff Bezos in direktor podjetja Meta Mark Zuckerberg.

Iz Slovenije je na Trumpovo inavguracijo uradno povabljen veleposlanik v ZDA Iztok Mirošič, po napovedih pa se je bosta udeležila tudi poslanca opozicijske stranke SDS Žan Mahnič in Andrej Poglajen. Bodoča prva dama ZDA Melania Trump pa je z očetom Viktorjem Knavsom na inavguracijo povabila sedem osebnih prijateljev, vključno s podjetnikom in letalskim izumiteljem Ivom Boscarolom ter ljubljanskim škofom Antonom Jamnikom, je poročalo Delo.

Trump se bo po prisegi odpravil v predsedniško sobo v bližini senata, kjer bo podpisal nekaj dokumentov, sledilo bo kosilo s skupnim kongresnim odborom.

Nato se po Pensilvanski aveniji, ki povezuje Kapitol z Belo hišo, običajno odvije slavnostna parada, po kateri se novi predsednik sprehodi oziroma odpelje v koloni vozil in maha zbrani množici. Za njim korakajo vojaki, šolski orkestri in različne povorke. A zaradi slabe vremenske napovedi so parado tokrat preselili v športno dvorano Capital One, ki sprejme 20.000 obiskovalcev. Trumpovi privrženci, ki ne bodo mogli v dvorano, bodo morali slovesnost namesto na prostem spremljati po televiziji. Skupni kongresni odbor, ki vodi slovesnost prisege, je sicer predtem sporočil, da je na voljo za ogled parade več kot 220.000 vstopnic.

Zvečer po ameriškem času se bo Trump z ženo Melanio udeležil treh inavguracijskih plesov, ki bodo potekali na treh različnih krajih v Washingtonu. Na vseh treh naj bi imel krajši govor. Skupno se bo v glavnem mestu odvilo več kot 15 plesov.

Katere bodo njegove prve poteze?

Po koncu vseh obveznosti je pričakovati, da bo Trump že zavihal rokave in začel kot po tekočem traku podpisovati vrsto izvršnih ukazov in direktiv. Neimenovani člani nove administracije so dejali, da bi lahko Trump prvi dan in v dneh, ki bodo sledili, podpisal več kot sto ukazov, skupaj pa več kot 200 izvršnih odredb.

Po napovedih naj bi med prvimi podpisal dokumente, ki bodo uradnikom za priseljevanje dali več svobode pri aretaciji migrantov brez kazenske kartoteke, poslal več vojakov na ameriško-mehiško mejo in ponovno začel graditi mejni zid ob Mehiki.

Prvi ukazi bodo verjetno vključevali tudi uvedbo višjih carin na uvoz, prizadevanje za povečanje črpanja plina in nafte, sledil bi lahko tudi prvi val pomilostitev tistih, ki so bili obtoženi zaradi sodelovanja pri vdoru na Kapitol 6. januarja 2021.

Trump je obljubil tudi konec "transspolne norosti". "Moškim ne bomo dovolili nastopanja v ženskih športih," je napovedal.

Zveznim državam je obljubil prevzem nadzora nad izobraževanjem. Okrepiti namerava še programe umetne inteligence, dati na voljo dokumentacijo o umoru Johna F. Kennedyja leta 1963 in njegovega brata Roberta Kennedyja ter voditelja gibanja za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968, vojski pa bo naročil postavitev protiraketnega ščita Iron Dome, kakršnega ima Izrael.

Trump namerava odpraviti tudi politike raznolikosti, enakosti in vključevanja v vojski, zamenjal naj bi tudi tisoče vladnih uslužbencev.