Kandidata glavnih strank, republikanske in demokratske, se ne borita za to, da bi dobila največ glasov volivcev na zvezni ravni, kot je to običajno v večini držav, ampak v vsaki izmed 50 zveznih držav poteka tekma zase. Vsaka zvezna država ima namreč vnaprej znano število elektorskih glasov, ki je odvisno od števila prebivalcev.

Elektorji se tako mesec dni po volitvah, na katerih glas oddajo "običajni" državljani, zberejo na različnih krajih v svojih zveznih državah, kjer nato dejansko odločajo o novem predsedniku. Elektorji niso zavezani, da podprejo kandidata, ki je v njihovi zvezni državi osvojil največ glasov, a v večini primerov je tako, saj so elektorji načeloma člani ene izmed strank. V 48 zveznih državah in Okrožju Kolumbija velja pravilo, da tisti, ki je dobil največ glasov ljudi, dobi tudi vse elektorske glasove, delijo se le v Nebraski in Mainu.

Skupno je torej na vsakih ameriških predsedniških volitvah na voljo 538 elektorskih glasov, volitve pa dobi kandidat, ki prvi osvoji 270 glasov. V zgodovini ameriških predsedniških volitev se je v veliki večini primerov zgodilo, da je zmagovalec postal tisti, ki je dobil tako največ glasov volivcev na nacionalni ravni kot največje število elektorskih glasov. Ne pa vedno. V petih primerih se je zgodil razkorak, torej da se je tisti, za katerega je glasovalo največ volilnih upravičencev, moral obrisati pod nosom za vselitev v Belo hišo. Poglejmo te primere.

Volitve leta 1824: kandidati John Quincy Adams, Andrew Jackson, William Crawford in Henry Clay

Na volitvah leta 1824 nobenemu izmed štirih kandidatov – nihče med njimi ni bil strankarsko opredeljen – ni uspelo dobiti večine elektorskih glasov. V skladu z 12. amandmajem ameriške ustave je novega predsednika izvolil predstavniški dom. Izbrali so Quincyja Adamsa – in s tem povozili voljo ljudstva. Tako glede na število elektorjev (99:84) kot na skupno število glasov volivcev je bil po volilnih izidih v vodstvu namreč Andrew Jackson.

Volitve leta 1876: kandidata Rutherford Hayes in Samuel Tilden

Demokrat Samuel Tilden je vodil tako po glasovih volivcev kot elektorskih glasovih, a so republikanci izidom v treh zveznih državah (Florida, Louisiana in Južna Karolina) oporekali. Kongres je zato leto pozneje ustanovil volilno komisijo, ki je volila v skladu s strankarskimi načeli in tako določila izid volitev. Člani te komisije so odločili, da bo novi predsednik postal republikanec Hayes, saj so mu prisodili 185 elektorskih glasov, Tildnu pa 184. Hayes je tako postal 19. predsednik ZDA, čeprav je dobil več kot 260.000 manj glasov ljudstva kot Tilden.

Volitve leta 1888: kandidata Benjamin Harrison in Grover Cleveland

Demokrat Cleveland se je na volitvah leta 1888 potegoval za drugi predsedniški mandat. Republikanec Harrison je prejel manj glasov volivcev, a dovolj elektorskih glasov (233:168), da je postal 23. predsednik ZDA. A zanimivo, Cleveland se je štiri leta pozneje znova pomeril s Harrisonom in ga takrat premagal. Tako je Cleveland do danes edini predsednik ZDA, ki je predsednikoval dva nezaporedna mandata.

Volitve leta 2000: kandidata George W. Bush in Al Gore

Izid volitev leta 2000 je določilo ameriško vrhovno sodišče, kar se je zgodilo več kot mesec dni po samem glasovanju. Jedro spora so bili elektorski glasovi s Floride. Mediji so sprva poročali, da je zmagal demokrat Gore, nato pa so zmago na Floridi pripisali Bushu. Gore je zato zaradi zelo tesnega izida zahteval ročno štetje glasov, kar je floridsko vrhovno sodišče odobrilo. Nato pa se je vpletlo vrhovno sodišče ZDA, ki je spremenilo odločitev floridskega sodišča o ročnem štetju glasov. Sodniki so z izidom 5:4 25 elektorskih glasov iz te zvezne države dokončno prisodili Bushu. S tem je republikanec zbral 271 elektorskih glasov, Gore pa je ostal pri 266. George W. Bush je tako postal 43. predsednik ZDA, čeprav je Gore skupno dobil večje število glasov, saj je prepričal dobrega pol milijona volivcev več.

Volitve leta 2016: kandidata Donald Trump in Hillary Clinton

Republikanec Donald Trump in demokratka Hillary Clinton sta bila leta 2016 edina izmed več kandidatov, ki sta osvojila elektorske glasove; Trump jih je prejel 304, Clinton, ki je bila prva ženska kandidatka v zgodovini, pa 227. Nekdanji poslovnež Trump je tako postal 45. predsednik ZDA, čeprav je demokratka in žena nekdanjega predsednika Billa Clintona na zvezni ravni prepričala več volivcev. Razlika je bila občutna, saj je Clinton dobila skoraj tri milijone glasov volivcev več.