Pri Washington Postu so napovedali, da tudi v prihodnje ne mislijo več podpirati kandidatov. Foto: Reuters
Pri Washington Postu so napovedali, da tudi v prihodnje ne mislijo več podpirati kandidatov. Foto: Reuters

Izvršni direktor Washington Posta William Lewis je dejal, da je šlo pri odločitvi za "vrnitev k njihovim koreninam neizrekanja podpore predsedniškim kandidatom" in da časopis s tem končuje prakso tudi v prihodnje.

Gre za precej prelomno odločitev, saj je ta časopis podprl kandidata v večini predsedniških volitev od 70. let dalje – in vsi so bili demokrati, poroča BBC.

Zanimivo je, da je Washington Post objavil članek glede odločitve, v katerem so razkrili, da je redakcija, zadolžena za uvodnik, spisala osnutek, ki je podprl demokratsko kandidatko Kamalo Harris, a uvodnik nikdar ni bil objavljen. Ob sklicevanju na dva neimenovana vira so dodali, da je odločitev, da se podpora ne objavi, sklenil lastnik časopisa, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos.

V kolumni, objavljeni na spletni strani Posta, je Lewis zapisal: "Zavedamo se, da se bo naša odločitev interpretirala različno, vključno kot tiha podpora enemu kandidatu ali kot obsodba drugega ali kot neprevzemanje odgovornosti. To je neizogibno. Ampak mi na to gledamo drugače. Mi to vidimo kot skladno z vrednotami, ki jih pri Postu vedno zagovarjamo in ki jih iščemo v voditelju."

Ob tem je še dodal, da gre tudi za izraz zaupanja v njihove bralce, da so se sposobni sami odločiti o tem, koga bodo izvolili za predsednika.

Marty Baron, nekdanji izvršni urednik The Posta, je medtem odločitev opisal kot "strahopetno, pri čemer je prva žrtev demokracija". "Srhljivo brezhrbtenično za institucijo, ki slovi po pogumu," je dodal.

Iz sindikata delavcev Washington Posta pa so sporočili, da so "globoko zaskrbljeni" nad odločitvijo in da je že opazno, kako nekateri "zvesti bralci" odpovedujejo naročnino.

"Sporočilo našega izvršnega direktorja Willa Lewisa – in ne uredniškega odbora samega – nas navdaja z zaskrbljenostjo, da se je uprava vmešavala v delo naših kolegov v uvodniški redakciji. Že zdaj opažamo odpovedi naročnine nekoč zvestih bralcev. Ta odločitev spodkopava delo naših članov v času, ko bi morali graditi zaupanje naših bralcev, ne pa, da ga izgubljamo," so zapisali.

Novica je naletela na oster odziv bralcev, ki so v komentarjih zapisali, da so nemudoma odpovedali naročnino na časopis. "Strašno. Že odpovedujem naročnino," je zapisal eden. Drugi pa: "Star sem 79 let in sem zrastel s Postom, naročil sem se nanj kot študent v Massachusettsu, zdaj pa ga berem v pokoju v Chicagu. Ampak to ni več odgovoren časopis. Demokracija zares umre v temi. WaPo je tema."

Je bila za LA Times odločilna vojna v Gazi?

Odločitev Washington Posta sledi podobni napovedi Los Angeles Timesa, iz katerega so prejšnji teden sporočili, da letos ne bodo podprli nobenega izmed predsedniških kandidatov. Zaradi odločitve podjetja je svoj odstop podala urednica uvodnikov pri LA Timesu. "Podajam svoj odstop, ker hočem biti jasna, da se ne strinjam z našim molkom," je povedala Mariel Garza. "V nevarnih časih se morajo pošteni ljudje upreti. To je moj upor."

Po besedah Garze je LA Times nameraval podpreti Kamalo Harris, a je to odločitev zavrnil lastnik časopisa, južnoafriško-ameriški milijarder Patrick Soon-Shiong.

Ta je to zanikal, češ da je dal uredniškemu odboru "dovolj priložnosti, da izvedejo poglobljeno analizo vseh pozitivnih in negativnih politik obeh kandidatov v času njunih mandatov v Beli hiši ter kako so te politike vplivale na državljane". Kot je še pojasnil, se je odbor "odločil, da ostane tiho", namesto da bi upošteval njegov predlog, kar je sprejel.

Demokratski volivci so zgroženi nad odločitvijo tako Los Angeles Timesa kot Washington Posta. MSNBC in CNN sta posvetila obsežen del svojega programa odločitvi obeh časopisov, kar sta pripisala Trumpovemu vplivu na medije in izpostavila nevarnosti, ko imajo medije v lasti milijarderji.

Pri tem so prezrli dolg zapis hčerke Soon-Shionga, Nike Soon-Shiong, ki je posredno razkrila, da se razlog skriva v – Gazi. Natančneje, neomajni podpori administracije Biden/Harris Izraelu.

"Zame je genocid tisti, pod katerim potegnem črto," je zapisala na omrežju X, kjer je tudi opisala očetove izkušnje z apartheidom v Južni Afriki. "To ni glas za Donalda Trumpa. To je zavrnitev podpore kandidatki, ki bedi nad vojno nad otroki. Ponosna sem na odločitev LA Timesa kot tudi verjamem, da ne obstajajo "otroci teme" ali "človeške živali"."

Je pa kandidata tudi letos podprl The New York Times, in sicer je septembra izrekel podporo Harris, ki so jo označili za "edino domoljubno izbiro za predsednika".

Trump je medtem prejel podporo New York Posta, tabloida v lasti medijskega mogotca Ruperta Murdocha. "Amerika je pripravljena na junaškega Donalda Trumpa, da prevzame nazaj predsedniški stolček," so zapisali v petkovem uvodniku.