Pred letom 1845 so predsedniške volitve v posameznih zveznih državah prav tako potekale jeseni, a na različne datume. Edino pravilo, ki so ga morali upoštevati, je bilo, da so morale biti volitve izvedene v 34-dnevnem obdobju pred prvo sredo v decembru.

A kmalu so ugotovili, da ima tak sistem kar nekaj pomanjkljivosti. Ena izmed teh je bila, da so volilni izidi v državah, ki so prve izvedle glasovanje, vplivali na odločitve volivcev v državah, v katerih je bil izid tradicionalno tesen, in na tiste, v katerih so imeli volitve pozneje.

Kongres se je zato odločil, da je bolje določiti enotni dan za volitve novega voditelja države, da bi tako celoten volilni proces postal pravičnejši in preglednejši. Kot piše spletna stran History.com, so zato kongresniki leta 1845 sprejeli zakon, s katerim so določili enotni volilni dan. To je postal "prvi torek po prvem novembrskem ponedeljku". Sprva je ta dan veljal le za volitve predsednika države, pozneje pa so ga razširili še na izpeljavo kongresnih volitev.

Novembra je bila večina dela na polju pod streho

Američani predsednika države izbirajo vsaka štiri leta. A zakaj so se veljaki odločili za to, da za volilni dan določijo prvi novembrski torek? V sredini 19. stoletja so bile ZDA pretežno ruralna skupnost, saj se je večina prebivalcev preživljala s kmetijstvom. V življenju kmetov se je vse vrtelo okoli sejanja, skrbi za pridelke in žetve – in prav to so imeli v mislih kongresniki pri določanju volilnega dne. Vodila jih je namreč predvsem misel, kako kmetom, ki so večinoma živeli daleč od volišč, čim bolj olajšati prihod na kraj, na katerem lahko oddajo glas.

Hitro so ugotovili, da je november za izpeljavo volitev najprimernejši mesec, saj je bilo takrat spravilo pridelka že pod streho, vreme pa je bilo še vedno dovolj ugodno za potovanja, sploh v primerjavi z zimskimi meseci. Veljaki so vedeli, da imajo kmetje spomladi in zgodaj poleti polne roke dela s setvijo, konec poletja in zgodaj jeseni pa s pobiranjem sadov svojega dela. Zato so sklenili, da bo prebivalcem glede na njihovo zasedenost najbolj ustrezal prav začetek novembra.

Nedelja dan za obisk cerkve, sreda tržni dan

Nato pa so določili še dan volitev. Tudi pri tem jih je vodila misel na ameriško kmečko prebivalstvo v tistem času. Kongresniki so se zavedali, da si bodo mnogi volivci morali za to, da bodo lahko oddali glas za predsednika, vzeti dva prosta dneva, saj jih je veliko živelo daleč stran od volišč, zato so za pot potrebovali ves dan. Soboto in nedeljo kot mogoč dan za volitve so takoj prečrtali, saj je večina prebivalcev v nedeljo odšla v cerkev, to je bil tudi dan za počitek. V poštev ni prišla niti sreda, ki je bila za kmete tržni dan, ko so lahko v mestu prodajali svoje pridelke. Glede na to, da so mnogi za pot potrebovali dva dneva, sta "izpadla" tudi ponedeljek in četrtek.

Zaradi takšne logike so se strinjali, da je prav torek najprimernejši dan za volitve. Razlog, da so v zakon zapisali, da predsedniške volitve potekajo na "prvi torek po prvem ponedeljku v novembru", pa je bil ta, da so želeli preprečiti, da bi volitve kdaj potekale prvega novembra. Nekateri katoličani so se na ta dan namreč spominjali svojih pokojnih sorodnikov, trgovci pa so običajno prvi dan v mesecu delali obračun za pretekli mesec.

Čeprav sta danes le še dva odstotka Američanov zaposlena v kmetijskem sektorju, torek pa je običajen delovni dan za večino zaposlenih, je ta dan obveljal za dan predsedniških volitev. Vsakič se pred volitvami sicer pojavijo nekateri pozivi, da bi volitve premaknili na konec tedna, a nič ne kaže, da se bo to kdaj zgodilo. Lahko pa se volivci torku izognejo tako, da glasujejo predčasno ali po pošti.