Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Indice

Suggerimenti

Nessun risultato trovato.


Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Condividi TV Capodistria Radio × Menu

Mercoledì, 10 luglio 2024

TV Koper/Capodistria • Mer, 10. lug.

Telegiornale regionale del Friuli Venezia Giulia.

Regionalni dnevnik v italijanskem jeziku za FJK.

La pista ciclabile lungo la cortina di ferro fa parte di una rete di piste ciclabili europee che collegano tutta Europa. È la più lunga e quando verrà completata, misurerà oltre 10 mila chilometri - da Barents al Mar Nero. Un tratto passa anche sul territorio sloveno.
Nell'Ungheria meridionale, la strada non è stata ancora completata, ma oltre agli abitanti locali che la percorrono quotidianamente per lavoro, attrae già un bel numero di turisti, che altrimenti non visiterebbero questi luoghi.

Kolesarska pot Železna zavesa je del mreže evropskih kolesarskih poti, ki povezujejo celo Evropo. Je najdaljša med njimi in, ko bo dokončana, bo merila več kot 10 tisoč kilometrov - od Barentsovega do Črnega morja. Del poteka tudi v Sloveniji. Na južnem Madžarskem pot še ni v celoti dokončana a že pa privablja poleg domačinov, ki jo uporabljajo za vsakodnevne opravke, številne turiste, ki bi sicer teh krajev ne obiskali.

Ogni venerdì un cocktail di curiosità, idee, emozioni, spunti di riflessione in grado di scuotere le nostre coscienze e le nostre vite!

Vsak petek nekaj novega ... zanimivosti, ideje, emocije in dejstva, katera nas vodijo v razmislek. Vse to v oddaji Shaker, katera se dotakne naše vesti in našega življenja!

La trasmissione e' dedicata a un pubblico prettamente femminile, tratta temi inerenti la moda, bellezza, stile di vita nonche' temi di carattere psicologico.

Oddaja je namenjena predvsem ženskam, osredotočena je na aktualne ženske teme, modo, lepoto, življenski slog ter na psihološke tematike.

»Mosaico Adriatico« è una serie di dieci trasmissioni sul patrimonio culturale e materiale delle terre di confine che si affacciano sull'Altro Adriatico. Storie di luoghi e di persone, raccontate attraverso i loro protagonisti, che ci permettono di cogliere in un viaggio ideale tra letteratura, storia, biologia, architettura, arte, cultura e civiltà della tavola, l'unicità di un mondo che negli ultimi millenni e' stato un crocevia di genti e culture, di cui si conservano importanti tracce anche nell'attualità. Come in un libro, i capitoli che lo compongono sono tematici (mare, terra, pietra, fuoco, genti, bosco, parole, monti, fiumi e cucina) e tra passato e presente cercano di definire un piccolo compendio dell'universo adriatico, composto di tante tessere che hanno bisogno di cura e conoscenza per ricostruire una visione di insieme da tutelare e tramandare alle generazioni future.

»Mosaico Adriatico« pripoveduje o kulturni dediščini obmejnega ozemlja ob severnem Jadranu. Tamkajšnji pripadniki nas s svojimi zgodbami in anekdotami tega zgodovinsko bogatega območja popeljejo preko literature, zgodovine, biologije, arhitekture, umetnosti in kulture do edinstvenih spoznanj iz zadnjega tisočletja. Zametki te kulture se odražajo tudi v dandanašnjem življenju.

Serie di documentari autobiografici dedicati a personaggi, piu` o meno noti, della nostra comunita` nazionale e del territorio.

Ciklus autobiografskih dokumentarnih oddaj, ki so posvečene znanim pa tudi manj znanim osebnostim italijanske narodne skupnosti in našega področja.

Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.

18:35
Vreme

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Telegiornale.

Poročila.

Notiziario sportivo quotidiano.

Dnevna športna oddaja.

Sulle tele di Stanka Golob non scivola il pennello ma la sabbia.
Šentvid, un tempo periferia di Lubiana, oggi un suo rione, era famoso all’inizio del Novecento per i suoi falegnami.
La nota fornace Čermak – Špirek a Idria è stata restaurata ed è diventata una componente importante del patrimonio culturale dell’Unesco.
Il villaggio istriano di Maresego ha una storia interessante.
Rok Šturm studia la comunicazione vibrazionale tra gli insetti.

Po platnu umetnice Stanke Golob ne drsi čopič, ampak pesek.
Znamenita in obnovljena Čermak – Špirekova peč, zgrajena v Idriji, predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino.
Raziskovalec dr. Rok Šturm preučuje sporazumevanje žuželk.

Rubrica di approfondimento sui paesi mediterranei.

Poglobljen pregled na mediteranske države.

Mozaična polurna oddaja, ki predstavlja značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev s področja Srednje Evrope.

Telegiornale.

Dnevnik.

Nasce a Brežice ma subito si trasferisce a Nova Gorica. Le zone di confine sono sempre state parte della sua vita, non a caso oggi ne apprezza l' apertura. Laureato in scienze diplomatiche a Lubiana si è trovato a ricoprire ruoli importanti nei posti e momenti più delicati. È stato a Washington subito dopo l'attentato alle torri gemelle, al Ministero degli Esteri di Lubiana durante la prima presidenza europea della Slovenia, a Roma come vice capo missione dell'ambasciata della Slovenia dove ha collaborato alla realizzazione del Concerto dell'amicizia del 2010 a Trieste, a Milano capo ufficio economico per la promozione della Slovenia in concomitanza con l'Expo. Oggi lavora a Trieste dove ricopre il ruolo di Console generale della Repubblica di Slovenia.

A settecento dalla morte di Dante Alighieri, il simbolo della letteratura italiana e padre della lingua, continuiamo a cercare nei versi della sua Divina Commedia qualcosa di indefinibile e inafferrabile che ci aiuti a sentirci meno soli e più umani. Questo il potere della poesia che attraverso i secoli ci consegna preziose conoscenza, prima di tutto nel considerar la nostra “umana semenza: fatti non foste a vivere come bruti ma per seguir virtute e canoscenza”. Grazie alle competenze femminili di Valentina Petaros, filologa e dantista, Nives Zudič Antonič, italianista, e Suzana Todorović, dialettologa, ripercorreremo le orme di Dante in Istria e i suoi legami con queste terre tra Isola e il castello di Duino, l'arena di Pola e la grotta di San Servolo. Al tempo stesso, come un filo rosso un'altra riflessione percorre il documentario: il ruolo della poesia nella società grazie a uno dei più importanti lirici istriani, il rovignese Ligio Zanini, e lo scrittore e poeta Luigi Nacci. Nell’intreccio tra passato e presente, il viaggio nelle profondità dell’animo umano si concluderà con un altro grande estimatore di Dante, Pier Paolo Pasolini che trovò la sua voce letteraria nell’eredità dantesca, ma soprattutto nell’uso della sua lingua madre per la poesia, il friulano.

Sedemsto let od smrti Danteja Alighierija, simbola italijanske književnosti in očeta italijanskega jezika, poskušamo poiskati v verzih njegove Božanske komedije karkoli nedefiniranega, kar bi nam pomagalo počutiti se manj osamljene in bolj človeške.
To je moč poezije, ki nam skozi stoletja daruje dragoceno znanje. Zahvaljujoč znanju filologinje in skrbne poznavalke Dantejevega dela Valentine Petaros, italijanistke Nives Zudič Antonič in dialektologinje Suzane Todorovič, bomo sledili Dantejevi poti skozi Istro in njegovim vezem s teritorijem med Izolo in dvorcem v Devinu, Areno v Puli ter Sveto jamo. Istočasno skozi dokumentarec Dante in poezija kot rdeča nit potuje še ena refleksija: vloga poezije v družbi skozi delo enega najpomembnejših istrskih pesnikov Ligia Zaninija ter pisatelja in tržaškega pesnika Luigija Naccija. Skozi prelivanje med preteklostjo in sedanjostjo se bo pot v globine človeške duše zaključila pri velikem oboževalcu Danteja Alighierija, Pier Paolu Pasoliniju, ki je svoj književni jezik našel v Dantejevi zapuščini predvsem pa v uporabi materinščine, furlanskega narečja.

Mozaik posnetkov arhivskih oddaji. Nekatere posvečene osebam in dogodkom naših krajev.

Il programma affronta in modo leggero e divertente i difficili e delicati temi della salvaguardia dell'ambiente. Nei servizi e nelle rubriche trovano posto le soluzioni legate alla scienza e alle ecotecnologie. Lo scopo è di incuriosire e far riflettere gli spettatori.

Oddaja se osredotoča na lahek in zabaven način na težko in zapleteno tematiko varstva okolja. V prispevkih in rubrikah najdemo rešitve, ki jih ponujajo znanost in biotehnologije. Cilj je pritegniti pozornost gledalca in ga pripraviti da o tem razmišlja.

Telegiornale.

Dnevnik.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Telegiornale in lingua slovena della Sede regionale RAI per il FVG. Il telegiornale è curato dalla redazione giornalistica slovena.

Dnevnik deželnega sedeža RAI FJK v slovenskem jeziku, ki ga pripravlja novinarsko uredništvo slovenskega programa RAI FJK.

Registrati alle e-novice

Registrati alle e-novice

Neveljaven email naslov