S čezoceanko Rog je Slovenija oz. Jugoslavija stopila kot pomemben akter v svetovna morja. Foto: arhiv Pomorskega muzeja Piran
S čezoceanko Rog je Slovenija oz. Jugoslavija stopila kot pomemben akter v svetovna morja. Foto: arhiv Pomorskega muzeja Piran
Mornarji
Mornarji so s ponosom pluli pod zastavo Splošne plovbe. Foto: arhiv Pomorskega muzeja Piran
Kapitan Baldomir Podgornik
Kapitan Baldomir Podgornik je bil prekaljen morski maček, ki je močno zaznamoval začetek slovenskega pomorstva. Foto: arhiv Pomorskega muzeja Piran

Parna čezoceanka Rog, ki jo je režiser Janez Bevc upodobil v filmu Galebi iz piranskega gnezda, je bila prva slovenska ladja, ki je obplula svet. Leta 1944 v Kanadi zgrajeno ladjo za prevoz razsutih tovorov je portoroška Splošna plovba kupila v Angliji in jo kmalu zatem že vpela v mednarodni pomorski promet. Dolga je bila 135 metrov in imela 10.300 ton nosilnosti. Pred dnevi so ladji, njeni posadki in prvemu poveljniku v čast, v piranskem pomorskem muzeju pripravili zanimivo razstavo.

Nekdanji kadet na ladji, Dimitrij Pahor, se dni, ki jih je preživel na Rogu, spominja takole: "Takrat smo bili kot ena družina in na ladji je bilo vedno tako, da smo popoldne še delali, proti večeru pa smo šli na številko štiri, na boccaporte in smo se usedli, diskutirali, se smejali in peli. Prišla sta še upravitelj stroja in komandant in vsi smo bili tam in seveda tudi malo popili - piva ali vina." Zelo so bili tudi ponosni, da so bili člani posadke: "Še posebej zato, ker je bil na dimniku ali ciminieri, kot smo mu rekli, znak Triglava in morja. Takrat sidra še ni bilo, dali so ga gor pozneje. Poleg tega smo vili jugoslovansko zastavo, kot državljani Jugoslavije. Nikjer in nikdar je nismo blatili, kot jo danes, svojo državo."

Rogu je poveljeval prekaljeni morski maček
Ladja Rog je predstavljala pomemben mejnik v slovenskem pomorstvu, zato so njej in njenemu prvemu poveljniku Baldomirju Podgorniku v spomin v piranskem pomorskem muzeju pripravili obsežno razstavo, ki jo je zasnovala muzejska svetnica Duška Žitko: "En del razstave je zgodba o ladji, ki je razdeljena na več vsebinskih enot. Drugi del pa je zgodba o poveljniku Baldomirju Podgorniku. Ladjo smo predstavili kot plovilo, ki je prvi tip varjenega plovila nekdanje vojne ladje Liberty z njenimi osnovnimi karakteristikami. Zelo pomembno je to, da je bila prva čezoceanka. Bila je prva za nas takrat izjemno velika ladja, ki je začela promovirati Slovenijo v okviru Jugoslavije po svetu. Kot prva je pristala na Kitajskem in doživela čudovit sprejem."

A še predtem je Rog na morju preživel orkanski tajfun, ki je zahteval tudi prvo smrtno žrtev med slovenskimi mornarji. Zahvaljujoč srčni posadki in izkušenemu poveljniku pa so drugi le pripluli do prvega pristanišča. Kapitan dolge plovbe Dimitrij Pahor je bil nekoč kadet na Rogu. Kapitana Podgornika se tako spominja: "Zelo lepi spomini. Bil je fajn poveljnik, v redu. Bil je človek, ki se ni postavljal. Bil je pravi primorski človek, domač." Večino življenja je preživel na morju, pove Duška Žitko: "Njegovo življenje je bilo ves čas odtrgano od doma. Od doma je odšel, ko je bil star 14 let. Življenje je preživel večinoma na morju in se šele štiri leta pred upokojitvijo vrnil v svojo zadnjo službo, Luško kapitanijo Koper."

Rog in Martin Krpan začenjata novo poglavje pomorskega muzeja
Ladja Rog je pod zastavo Splošne plovbe plula še 12 let, nato pa so jo prodali. Novi lastniki pa so jo tri leta pozneje poslali v razrez. Od ladje so tako po večini ostali le še spomini in redki eksponati, razloži direktor muzeja Franco Jurij: "Vsekakor gre za prelomnico, ki je za najnovejšo zgodovino slovenskega pomorstva ključna. Mi smo želeli prav s tema dvema simbolnima ladjama, lani Martinom Krpanom in letos še z Rogom, začeti novo poglavje pomorskega muzeja, kajti ugotavljamo, da se naše zbirke končajo leta 1945 in veliko praznino ugotavljamo prav pri novejši zgodovini slovenskega pomorstva, ki pa je ključnega pomena za naše pomorstvo. Takrat je Slovenija oz. Jugoslavija stopila kot pomemben akter v svetovna morja."

Prav zato si želijo v prihodnje na noge postaviti zbirko, ki bi obudila spomin na začetke slovenskega pomorstva: "Resno razmišljamo o tem, da bi v naslednjih letih, če bi bil zagotovljen ustrezen prostor, postavili novo zbirko novejšega slovenskega pomorstva."

Poklic pomorščaka, kot se ga spominja kadet Pahor, je namreč le še bled spomin na nekoč romantična leta, ki so slovenske fante gnala v svet. Plovba je zanj nekaj posebnega: "Popoldne je, nikjer nikogar. Sam si na mostu in gledaš tisti ocean pred sabo. To je tak užitek, kot da si ti lastnik vsega, kar je pred tabo."

Dean Jelačin, portal 3-REG