Borca za pravice temnopoltih in dobitnika Nobelove nagrade za mir leta 1968 je v Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee ustrelil James Earl Ray. Še danes pa so nekateri prepričani, da je pri umoru šlo za zaroto ameriških oblasti. V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je Luther King mlajši – ki je bil tako kot njegova oče in ded baptistični duhovnik – slavil zmago za zmago, ne da bi se kadar koli zatekel k nasilju.
Upravičeno se ga je prijel sloves bojevnika za družbeno pravičnost, kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v boj za državljanske pravice, s katerimi so temnopolti pridobili več kot v vseh prejšnjih treh stoletjih. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje pravičnosti v družbi je bila všeč pripadnikom vseh ras.
Neuradna himna gibanja Black Power
Predvsem pri temnopoltih glasbenikih je Kingova nasilna smrt spodbudila angažma za večje samospoštovanje temnopoltega prebivalstva. Say it loud – I’m black and I’m proud Jamesa Browna je nemara najbolj neposredna in slavna skladba, vezana na takratno dogajanje.
Brown je skladbo napisal z vodjo svoje zasedbe Alfredom Ellisom - Pee Weejem, izšla je avgusta 1968 kot dvojni singel. Na lestvici R&B singlov se je šest tednov obdržala na prvem mestu in se uvrstila na deseto mesto lestvice Billboard Hot 100. Say it loud – I’m black and I’m proud je postala tudi neuradna himna gibanja Black Power.
Koncert zgolj en dan po Kingovi smrti
Zgolj en dan po smrti Martina Luthra Kinga je Nina Simone z izjemo ene posnela vse skladbe za svoj koncertni album Nuff Said!. Dotični koncert na Long Islandu v dvorani, ki je takrat nosila ime Westbury Music Fair, je posvetila Kingu in takrat tudi prvič izvedla pesem Why? (The King Of Love Is Dead), ki jo je na dan koncerta napisal Gene Taylor, basist glasbeničine spremljevalne zasedbe.
Skupne lastnosti vseh ljudi
Tudi skladba Everyday People zasedbe Sly & The Family Stone je nastala pod vplivom Kingove smrti in je bila objavljena novembra 1968. Njen avtor Sly Stone poudarja skupne lastnosti vseh ljudi in se roga tistim, ki nekoga sovražijo zaradi njegove drugačne zunanjosti.
"Za kaj je dobra vojna? Za popolnoma nič!"
V poznejših letih se je zvrstilo še več skladb, katerih nastanek je spodbudil umor pacifističnega Kinga. Tako je na primer leta 1970 Edwin Starr posnel skladbo War, v kateri se retorično sprašuje in tudi odgovarja: "Za kaj je dobra vojna? Za popolnoma nič!"
Velika uspešnica Curtisa Mayfielda
Leta 1971 je Curtis Mayfield ustvaril veliko uspešnico Move On Up, v kateri je uglasbil ne le svoj, temveč credo celotnega gibanja: Spravi se v gibanje, izpolni svojo usodo, uresniči svoje sanje in ne dovoli, da bi te kdo ustavil ...
Časovno relevanten Gayev album
V istem letu je Marvin Gaye izdal album What's Going On, ki se je v zgodovino zapisal kot ena najpomembnejših izdaj soulovske glasbe vseh časov. Korupcija, vojna v Vietnamu, onesnaževanje in družbene krivice so teme, o katerih se je takrat najbolj goreče razpravljalo, in prav vse so se znašle v skladbah na tem albumu.
Opus magnum Stevieja Wonderja
V sedemdesetih letih preteklega stoletja se je tudi Stevie Wonder vse bolj angažiral na področju družbene pravičnosti in pravic temnopoltih, kar je bilo mogoče slišati na njegovih izdajah. Vzorčni primer tega je njegov opus magnum, album Songs In The Key Of Life iz leta 1976 s skladbami, kot sta Black Man ali Village Ghetto Land.
V glasbi večno živeči King
Martinu Luthru Kingu pa so se v svojih stvaritvah poklonili tudi Crosby, Stills & Nash s skladbo Chicago, ki jo je napisal Graham Nash, ali pa U2 s skladbo Pride (In The Name Of Love) in še nekateri drugi. Bruce Springsteen pa je leta 1997 posnel svojo verzijo folk pesmi We Shall Overcome, ki jo je King citiral v svoji zadnji pridigi in je po njegovi smrti dobila nov pomen, tisoči pa so jo peli na njegovem pogrebu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje