Predmeta, sešita iz blaga, iz katerega so se delale zastave Zveze komunistov Jugoslavije, sta nam v duhu leta 1968 polepšala sedemdeseta leta, ki smo jih s prijatelji in znanci največkrat dojemali kot sive in dogmatsko pravoverne.

V tistih letih so se samo najbolj pogumni drznili direktno napadati avtoritarnost ZKJ, ZKS, CKZKJ, CKZKS, IOCKZKJ, IOCKZKS itn. Borba drznih z institucijami in njihovimi predstavniki je doprinesla k spremembam, o katerih se danes največ govori.

A obstajale so tudi mehkejše, a nič manj učinkovite metode rahljanja oblasti vseprisotne komunistične partije. Med te spadata tudi izzivalna in igriva "firtoh" in "pouštr", ki sta na mnogih zabavah in druženjih izzvala številne reakcije, od nasmeškov do krohota, od zgražanja do strahu. Ni nam šlo za spremembo sistema, ampak za več osebne svobode in več demokracije.

Ne glede na razpon reakcij sta "firtoh" in "pouštr" v osnovi dosegla tole: dotedanje vsemogočne simbole KPJ sta vpletla v vsakodnevna, trivialna opravila kuhanja in brisanja rok, čiščenja in hranjenja, sedenja in poležavanja, in jim, simbolom, tako odvzela del moči. Vsakodnevne banalnosti kot politična subverzija. Radikalno zniževanje piedestala oblastne ZKJ. Dopuščanje alternativ.