O nagrajencih je letos odločala žirija v sestavi Slavko Hren (predsednik), Branka Bezeljak, Metka Hojnik Verdev, Mitja Rotovnik, Gabrijela Gruden, Andrej Stopar in Andrej Vajevec.

Več kot šest desetletij zavzetega ustvarjanja
Žirija je o leta 1929 rojenem Juriju Součku v utemeljitvi zapisala: "Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti."

V utemeljitvi je izpostavljeno še, da je Souček tako na radiu kot nato televiziji desetletja ustvarjal kot igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Mnogi rodovi otrok ga poznajo po glasu neštetih prepoznavnih in priljubljenih likov iz risank in otroških radijskih iger, odrasli po mnogih in raznovrstnih radijskih likih, svojo enkratno igralsko podobo pa je po prepričanju žirije zgradil tudi z izvirno vizualno interpretacijo.

"Postal je emblematična osebnost slovenske medijske kulturne krajine, če njegove sijajne gledališke kariere, leta 1994 potrjene z Borštnikovim prstanom, niti ne omenjamo," so še zapisali v utemeljitvi.

Ježkov soigralec v prvih televizijskih skečih
Součkov radijski opus šteje okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Njegovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim - Ježkom. V minulih šestih desetletjih je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije.

Seveda ne moremo mimo Součkovega ustvarjanja na področju sinhronizacije risank. "Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi," še beremo v utemeljitvi nagrade.

Predinova presežna odličnost
O leta 1958 v Mariboru rojenem Zoranu Predinu pa je žirija zapisala: "Že v naštevanju dejavnosti, s katerimi se nagrajenec ukvarja, je videti prepoznavno podobnost z velikim Franetom Milčinskim, po katerem ima nagrada ime in čigar neprecenljiva dediščina je vgrajena v temelje nacionalnega radia in televizije. Tudi pri Predinu gre za presežno odličnost, ki jo je že zdavnaj prepoznala stroka in jo zdaj že več kot tri desetletja potrjuje tudi priljubljenost v širši javnosti."

Mesto ob Dravi je skladatelju, pevcu, kantavtorju in besedilopiscu Predinu z vsemi posebnostmi v značaj, ustvarjalno delo in umeščanje na javno sceno vtisnilo pečat, ki ga je v slovenskem kulturnem prostoru vselej delal drugačnega od drugih in – ker se sam jezikovne in miselne drugačnosti ni sramoval – tudi posebnega.

"V večini besedil gre vselej za satiro, ki odraža pronicljivost avtorja. Prav pronicljivost je nujno potrebna prvina dobrega in učinkovitega humorja. Pri Predinovih besedilih gre v več primerih za to, da besedila delujejo na dolgi rok in se lahko umestijo v različne družbene ureditve in različne družbene kontekste," so še zapisali v utemeljitvi.

Zasledovanje žlahtne tradicije Ježkovega duha
Nagrado od leta 1989 podeljuje programski svet RTV Slovenija v želji, da bi spodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Frane Miličinski - Ježek (1914–1988), ki velja za enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov, je bil dejaven kot režiser, avtor televizijskih in radijskih iger, šansonjer, pesnik in pisatelj. V svoji ustvarjalnosti je pogosto prepletal družbeno kritičnost in humor.

Nagrado za leto 2017 je prejel Drago Mislej - Mef, ki ga je žirija označila kot duhovitega Primorca s smislom za mediteransko improvizacijo, ki v slovenskem kulturnem prostoru ustvarja že več kot 40 let.

Dosedanji prejemniki so še Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman - Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar in Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilovič, Ljerka Belak in Desa Muck.

Nagradi programskega sveta RTV Slovenija so Juriju Součku in Zoranu Predinu podelili danes v studiu 2 Televizije Slovenija.