Po podatkih zadnje javnomnenjske ankete, ki jo je agencija Ninamedia opravila za časopis Dnevnik, se v nedeljo zmaga obeta stranki SDS, ki bi jo volila četrtina opredeljenih anketirancev. To je sicer štiri odsotne točke manj, kot je imela podpore v anketi, ki jo je Ninamedia za omenjeni časopis opravila teden dni prej (27.–30. maj).

V najnovejši raziskavi se je podpora za skoraj dve odstotni točki znižala tudi Gibanju Svoboda, ki bi ga volilo 19,5 odstotka opredeljenih anketirancev. V prejšnji anketi, ki je bila opravljena konec maja, bi jo namreč volilo 21,3 odstotka opredeljenih.

Sorodna novica Kakšna bo prihodnost EU-ja, nadzor notranjih meja, zeleni prehod ...

Glede na raziskavo Ninamedie bi se na tretje mesto uvrstila stranka Vesna, ki se ji je podpora v tednu dni povišala iz 11,5 odstotka na 13,1 odstotka, četrto mesto pa bi zasedel SD, ki je od zadnje raziskave podporo povečal za eno odstotno točko – na 10,3 odstotka. Prvo peterico zaključuje stranka NSi, ki ima po izsledkih Ninamedie med opredeljenimi volivci 6,8-odstotno podporo (v prejšnji raziskavi 7 odstotkov).

Od petega do enajstega mesta si nato sledijo SLS (6,4 odstotka), Resnica (5,4 odstotka), Levica (4,8 odstotka), DeSUS/Dobra država (4,4 odstotka), Zeleni Slovenije (2,1 odstotka) in Nič od tega (2,1 odstotka). Delež še neopredeljenih volivcev se je od zadnje ankete znižal s 14,9 na 12,2 odstotka.

V Bruselj skoraj brez dvoma Tomc, Joveva in Prebilič

O delitvi devetih poslanskih mandatov bosta odločala tudi volilna udeležba in razporeditev glasov med najmočnejšimi strankami. Pri Dnevniku so izračun na podlagi rezultatov ankete opravili ob predpostavki, da bo volilna udeležba 35-odstotna. Ugotovili so, da bi SDS-u pripadli trije mandati, Svobodi in Vesni po dva, SD-ju in NSi-ju pa po eden. Ob tem so dodali, da bi nekoliko višja volilna udeležba in drugačen razpored glasov med preostalimi strankami lahko SDS-u prinesla tudi četrti mandat, Vesna pa bi tako ostala le pri enem.

Pri Dnevniku tako na podlagi raziskave Ninamedie ugotavljajo, da si lahko (vnovičen) mandat v Evropskem parlamentu skoraj zagotovo lahko obetajo nosilci vodilnih treh list – Romana Tomc (SDS), Irena Joveva (Svoboda) in Vladimir Prebilič (Vesna) –, preostali kandidati pa bodo morali počakati na uradne izide v nedeljo. O tem, kdo bo Slovenijo v naslednjih petih letih predstavljal v Bruslju, bodo odločali tudi preferenčni glasovi.

Po raziskavi Mediane SDS-u in Svobodi po trije mandati

Tudi glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je Inštitut za raziskavo trga in medijev Mediana opravil za časopis Delo, bo na nedeljskih volitvah največ glasov uspelo zbrati stranki SDS. Podporo največji opozicijski stranki je v tej anketi izreklo 20,5 odstotka vprašanih.

Glede na to raziskavo bi sicer tri poslanska mesta v Evropskem parlamentu osvojila tudi Svoboda, ki bi jo sicer podprlo 18,4 odstotka sodelujočih v anketi. Po en poslanec bi bil medtem izvoljen z list strank NSi (7,8 odstotka), Vesna (7,7 odstotka) in SD (6,5 odstotka).

Brez osvojenih mandatov bi tako po anketi Mediane ostale stranke SLS (6 odstotkov), Levica (4,4 odstotka), Resnica (3,9 odstotka), DeSUS/Dobra država (1,9 odstotka), Zeleni Slovenije (1,5 odstotka) in Nič od tega (1,5 odstotka).

Raziskava sicer kaže, da je slaba petina vprašanih še vedno neopredeljenih, volilna udeležba pa bi po tej anketi lahko dosegla kar 43 odstotkov.

Med referendumi nejasen izid glede gojenja konoplje za osebno rabo

Tako Ninamedia kot Mediana sta v omenjenih raziskavah preverjali tudi, kako nameravajo volivke in volivci v nedeljo glasovati na treh posvetovalnih referendumih. Rezultati obeh anket kažejo, da se večinska podpora obeta uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in gojenju ter predelovanju konoplje v medicinske namene, manj gotova pa je podpora gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo, kjer je glede na obe raziskavi tabor podpornikov in nasprotnikov precej izenačen.