Zvočno skulpturo sestavljajo ljudem slišni nočni zvoki, ki se jim pridružijo zvoki netopirjev v ultrazvočnem spektru, primerno obdelani in prestavljeni v človeku slišno frekvenčno območje. Boštjan Perovšek je za STA pojasnil, da takšno poslušanje predstavlja intimno prostorsko zvočno izkušnjo. Posebnost zvočne skulpture je namreč v tem, da za projekcijo zvoka ne uporabljajo glasnega ozvočenja, temveč se to posluša prek sistema slušalk. S tem so se želeli izogniti zvočnemu onesnaženju, za katero Perovšek verjame, da o njem premalo govorimo.

Perovšek je še poudaril, da na širšem območju gradu Rihemberk obstaja zvočno dogajanje, ki ga proizvajajo netopirji. "Teh mi seveda ne slišimo, a poleg teh netopirskih zvokov so prisotni še vsi ostali zvoki, ki so okrog te lokacije, zvoki ostalih živali in vsega drugega, kar počne človek," je povedal in dodal, da so vse te ostale zvoke na lokaciji snemali več kot dve leti. "Končni zvočni prostor je sestavljen iz notranjega grajskega okolja in pa oddaljenega gozdnega," je pojasnil.

Omenjeni projekt se sicer umešča med poljema zvočne ekologije in bioakustične glasbe. Kot so organizatorji pojasnili v napovedi projekta, se v polju zvočne ekologije srečujemo z zvočnim okoljem, ki za ljudi skoraj ne obstaja, saj ga je redko moč videti in še redkeje slišati. V polje glasbe se umešča zato, ker glasbeniki z zvoki, posnetimi tudi v območju za ljudi večinoma neslišnega frekvenčnega spektra, komponirajo bioakustično glasbo.

Avtor je poudaril še, da gre za projekt, ki predstavlja presečišče znanosti in umetnosti, saj so pri njegovi realizaciji sodelovali tudi znanstveniki, med drugim strokovnjak za življenje netopirjev Klemen Koselj ter nemški strokovnjak za področje bioakustike in biodiverzitete Roland Mühlethaler.

"Zavedamo se tega, da imata tako znanost kot umetnost svoje polje v družbi, na ta način pa lahko doživimo ta spoj znanosti in umetnosti," je Perovšek dodal za STA. Kot je še povedal glasbenik, bo zvočna skulptura obiskovalcem rihemberškega gradu na voljo tudi po današnji premieri, saj naj bi se 33 minut dolga zvočna zgodba ponovila vsako uro v času odprtja gradu. Današnja premiera, ki sodi tudi v sklop uradnega programa Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica – Gorica, sicer predstavlja uradno odprtje sezone na gradu.