Film je, za marsikoga - sploh v Italiji - škandalozen. Pasolinijansko škandalozen, bi dodal jaz. Ne samo zato, ker ga je režiral ameriški režiser ali ker ga igra ameriški igralec, čeprav je Willem Dafoe umetnikovemu liku izredno podoben. Precej prahu je dvignila odločitev, da ga na beneškem festivalu predvajajo v originalu, torej v angleščini, s kratkimi italijanskimi vložki. V kinematografih v Italiji ga te dni predvajajo sinhroniziranega v italijanščino, kar mu daje večjo kredibilnost.

Ustvariti film o intelektualcu, kot je Pasolini, je ne samo pogumno, ampak tudi tvegano. Sploh če se loteva zadnjih 24 ur njegovega življenja in krute smrti, ki še danes ni čisto razjasnjena.

Škandal kot instrument raziskave in spoznanja je ena izmed glavnih tematik italijanskega pisatelja, pesnika, režiserja, ki je v Italiji gospodarske rasti šestdesetih in sedemdesetih let razkrival s strastmi pesnika in ustvarjalca licemernost takratne družbe, nečedne povezave med gospodarstvom, politiko in kriminalom.

V nedokončanem romanu Petrolio-Nafta, ki so ga objavili po njegovi smrti in ki je dokaj obširno citiran v filmu, nam Pasolini ponudi nekakšno črno knjigo takratne Italije, njegov posthumni testament. V enem izmed poglavij, ki je čudežno izginilo, naj bi pisal o sumljivih poslih državnega energetskega velikana Eni. Marsikdo je namigoval, da je njegov umor povezan prav s tem poglavjem.

Film ne razkriva ničesar novega glede biografije Pasolinija. Zelo precizno rekonstruira takratno rimsko atmosfero, raztrgane mestne periferije polne mladih brez prihodnosti, ki iščejo priložnostni seks. Škandal je po Pasoliniju prav v moči pripovedi, fikcije, ki spodbuja k razmišljanju in razkrivanju podtalne resnice. Film Abela Ferrare je pasolinijansko škandalozen, ko na biografskem planu vsadi domišljijo, ki jo zmore film kot pripovedništvo, kot svet fikcije. Tam, kjer uprizarja kadre in scene nikoli narejenega filma, katerega bi se Pasolini lotil, če ne bi prezgodaj umrl. Naslov nedokončanega kinematografskega projekta, ki ga je imel v glavi bolonjski režiser, je Porno Teo Kolossal. Glavnega lika bi interpretiral Edoardo De Filippo.

Scene Porno Teo Kolossala, ki jih domišljeno uprizori Ferrara po scenariju Pasolinija, se končajo z vizijo kometa repatice, ki nas od vedno vodi nikamor. Vendar prav v tem vodenju nam razkriva lepote in kontradikcije našega sveta. Lepote in kontradikcije, ki jih je pisatelj, ki je bil po rodu iz Casarse v Furlaniji - Julijski krajini, plačal z življenjem.