Z branjem si izboljšujemo spomin, domišljijo in ustvarjalnost, branje nas bogati in lahko celo spremeni.

O pomenu branja literature in vplivu knjig na naše življenje smo se v tokratni oddaji pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov Iztokom Osojnikom.

Vse prehiter način življenja z veliko delovnimi in drugimi obveznostmi žal ni preveč naklonjen branju, ki od bralca zahteva čas, predvsem pa zbranost in koncentracijo. "Knjigi moramo slediti in se vanjo poglobiti. Tako pridobivamo vedenje, kako se knjiga bere. Ko se prebijemo čez težji del, začne knjiga žuboreti in živeti," poudarja naš sogovornik. Če knjigi le damo priložnost, lahko vidimo, da nam branje veliko ponudi. Poleg tega, da nas bogati in nam ponuja tudi drugačen uvid v samega sebe. "Knjiga obogati našo sposobnost biti na inteligenten, premišljujoč način prisoten v tem svetu, pa tudi svojih odnosov ne doživljamo več tako površno."

Sogovornik loči branje kakovostne, nekoliko zahtevnejše literature od branja žanrske: "Pri žanrski literaturi gre za to, da beremo stvari, ki so nam že poznane, gre za klišejsko literaturo, ki od nas ne zahteva veliko pozornosti. Resna literatura pa bralca sooči z resnico; tudi z globljimi in temnejšimi deli človekove narave." Ob tem dodaja, da naj bi bil cilj branja branje samo, ne pa količina prebranega.

Slovenci nismo najvzornejši bralci, saj po nekaterih raziskavah skoraj 50 odstotkov ljudi ne prebere niti ene knjige na leto, če k temu ne štejemo branja, potrebnega za delo ali študij.

Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. Mi smo obiskali bralni klub v Mestni knjižnici Grosuplje, ki pod vodstvom Marije Samec nepretrgoma deluje že 11. leto. Udeleženci in udeleženke so nam povedali, s čim vsem jih branje bogati, zakaj berejo, kaj radi berejo in kako pomembno jim je, da svoje misli ob prebranem povedo tudi drugim. Tudi Osojnik poudarja, da je branje po eni strani individualna, po drugi strani pa izrazito skupinska izkušnja. "Po eni strani sam berem knjigo in se vanjo poglobim, po drugi strani pa sem nekako prikrajšan, če po tem, ko preberem knjigo, o tem ne spregovorim z drugimi. Zato potrebujem drugega, da mu svoje razmišljanje o prebranem povem."

Za spodbujanje bralne kulture knjižničarke in knjižničarji sestavljajo sezname knjig, vsako leto na drugo temo, letošnja tema so bile ženske. O svojih bralnih navadah so tako spregovorili trije strastni bralci, za katere je branje pomemben del njihove dnevne rutine.

Za konec oddaje pa smo se odpravili še v Vodnikovo hišo literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupina se srečuje dvakrat na mesec, vodi pa jo upokojena novinarka Lada Zei, ki za svoje bralke izbira raznovrstno in angažirano literaturo. Udeleženke na srečanjih berejo besedila, ki jih ne poznajo, s čimer še dodatno urijo svojo koncentracijo.