Številni zgodovinarji so dvomili o tradicionalni teoriji, da je Kolumb izviral iz Genove v Italiji. Druge teorije, ki so se uveljavile skozi leta, so trdile, da je španski Jud ali Grk, Bask, Portugalec ali Britanec.

Da bi razrešili vprašanje njegovega rodu, so raziskovalci izvedli kar 22 let trajajočo preiskavo, ki jo je vodil forenzični izvedenec Miguel Lorente. S testiranjem majhnih vzorcev pomorščakovih posmrtnih ostankov, pokopanih v katedrali v Sevilli v španski pokrajini Andaluziji, ki so jo tamkajšnje oblasti dolgo označevale kot zadnje Kolumbovo počivališče, čeprav so tudi glede tega obstajala nasprotujoča si prepričanja, piše Reuters.

Razkritje rezultatov prav na 12. oktober
Primerjali so jih s posmrtnimi ostanki njegovih znanih sorodnikov in potomcev. Znanstveniki so sveže ugotovitve predstavili javnosti v dokumentarnem filmu Kolumbov DNK: Pravi izvor, ki je bil v soboto na ogled na španski nacionalni televizijski postaji TVE. Ne gre za naključno izbran dan – Španija namreč 12. oktobra praznuje narodni praznik, saj je Kolumb na ta datum leta 1492 priplul v Ameriko.

"Imamo DNK Krištofa Kolumba, zelo nepopoln, a zadosten. Imamo DNK Hernanda Colona, njegovega sina," je dejal Lorente v oddaji. "In tako v kromosomu Y, torej moškem, kot v mitohondrijskem DNK, ki ga prenaša mati, Hernanda obstajajo lastnosti, ki so združljive z judovskim rodom."

V Španiji je živelo približno 300.000 Judov, preden sta katoliška kralja (naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski) Judom in muslimanom ukazala, naj se spreobrnejo v katoliško vero ali zapustijo državo. Številni so se posledično razselili po svetu. Beseda Sefard izvira iz Sefarada ali Španije v hebrejščini. Poleg sefardskih Judov predstavljajo Aškenazi (nemški Judje) največjo judovsko etnično skupino.

Potrjeno, da so posmrtni ostanki v Sevilli (a morda tudi v Santu Domingu)
Forenzični izvedenec Lorente je v oddaji povedal še, da je po analizi 25 možnih krajev zdaj mogoče reči le, da se je Kolumb rodil v zahodni Evropi. Nekaj dni pred premiero dokumentarca je dejal tudi, da so potrdili prejšnje teorije, da posmrtni ostanki v seviljski katedrali res pripadajo Kolumbu.

"Danes je bilo to mogoče preveriti z novimi tehnologijami, tako da je prejšnja delna teorija, da delni ostanki v Sevilli pripadajo Krištofu Kolumbu, dokončno potrjena," je dejal po pisanju The Guardiana. Raziskava o Kolumbovi narodnosti, ki je vključevala veliko količino podatkov, je bila zapletena zaradi številnih dejavnikov, a po izvedenčevih besedah je "rezultat je skoraj popolnoma zanesljiv", še navaja Reuters.

Od statusa velikega raziskovalca do simbola genocida nad staroselci
Leta 1451 rojeni Krištof Kolumb se je leta 1492 iz španskega pristanišča Palos odpravil na svoje prvo potovanje, v želji, da bi odkril morsko pot do Indije, Japonske in Kitajske. Šolski učbeniki ga sicer še danes označujejo za odkritelja t. i. novega sveta, a številni ob tem opominjajo, da je spodbudil genocid nad tamkajšnjimi staroselci, ki se je nato izvajal mnogo let.

Umrl je leta 1506 v Valladolidu v Španiji, kjer so leta 2022 odkrili njegovo prvo grobnico. Tri leta po pokopu so njegove posmrtne ostanke prestavili v Sevillo, leta 1542 ali 1544 so jih v skladu z navodili, ki jih je zapustil, preselili na otok Hispaniola, na katerem sta danes Dominikanska republika in Haiti. Leta 1795 so jih preselili na Kubo in nato – kot se je v Španiji tudi dolga leta predvidevalo – so jih leta 1898 preselili v Sevillo.

Dominikanska republika je sicer skozi leta trdila, da je Kolumb pokopan v prestolnici Santo Domingo, saj so delavci leta 1877 našli svinčeno skrinjico, zakopano za oltarjem v tamkajšnji katedrali, ki je vsebovala fragmente kosti, za katere država trdi, da pripadajo Kolumbu. Lorente pa pravi, da sta pravzaprav lahko obe trditvi resnični, saj sta skupini kosti tako v Sevilli kot v Santu Domingu nepopolni.