Kolumbov kip so protestniki poškodovali tudi v Miamiju na Floridi.

Kolumba, ki se mu pripisuje odkritje ameriške celine, a ni nikoli pristal na ozemlju celinskih ZDA, v ZDA slavijo kot junaka, predvsem za ameriške staroselce pa velja za simbol začetka genocida, kolonizacije, iztrebljanja in zasužnjevanja njihovih prednikov.

Številna mesta po državi so zaradi tovrstnih opozoril praznik Kolumbov dan, ki pade na 12. oktober (na ta dan leta 1492 je namreč dosegel ameriško celino), že preimenovala v dan domorodnega prebivalstva.

Sicer ne vsa, saj je na primer v New Yorku italijanska skupnost, ki se s Kolumbom, rojenim v Genovi leta 1451, močno identificira, preveč vplivna, vendar pa morajo zadnja leta na praznik policisti dodatno varovati Kolumbove spomenike, ki so za številne ljudi simboli rasizma.

Jeza protestnikov na Kolumbove kipe je del širših protirasističnih protestov, ki so se iz ZDA po policijskem uboju temnopoltega Georgea Floyda razširili po svetu. V več državah po Evropi protestniki opozarjajo na imperialistično oziroma kolonialistično zgodovino njihovih domovin in odstranjujejo ali so dosegli odstranitev kipov trgovcev s sužnji. V Belgiji so v Antwerpnu tako odstranili kip kralja Leopolda II., ki je odgovoren za brutalno ravnanje belgijskih kolonizatorjev v današnjem Kongu, kjer je po nekaterih podatkih umrlo več kot 10 milijonov ljudi.

Trump proti preimenovanju vojaških oporišč

Po ZDA medtem z vidnih javnih mest odstranjujejo predvsem kipe generalov nekdanje konfederacije, ki se je želela v 19. stoletju odcepiti od ZDA, da ohrani sužnjelastniški sistem. Kljub njihovemu boju za ohranitev tega sistema je po ZDA ogromno spomenikov, posvečenih generalom in vojakov konfederacije.

Vrstijo se tudi zahteve, da ameriške oborožene sile spremenijo imena svojih desetih oporišč, ki ironično nosijo imena generalov konfederacije, ki so se bojevali proti ZDA.

"Ti ljudje so bili izdajalci. Ne moreš uiti ironiji, da so oporišča poimenovana po ljudeh, ki so se z orožjem uprli ZDA, ker so želeli ohraniti pravico, da zasužnjijo druge. Poleg tega je bila večina generalov, katerih imena nosijo oporišča, nesposobnih ali slabih poveljnikov," je v reviji The Atlantic napisal upokojeni general David Petraeus.

Ne glede na to, da mornarica že odstranjuje konfederacijske simbole, enako so storili marinci, kopenska vojska pa nima načeloma nič proti preimenovanju oporišč, Trump temu ostro nasprotuje.

"Ti spomeniki in zelo mogočna oporišča so postali del velike ameriške dediščine in del zgodovine zmag, zmage in svobode," je v obrambo zagovornikom sužnjelastništva na Twitterju zapisal Trump.

"Moja vlada ne bo niti pomislila na preimenovanje teh veličastnih in legendarnih vojaških ustanov. V našo zgodovino največje države na svetu se ne bo posegalo," je zagotovil Trump, ki bo branil imena oporišč, kot so Fort Bragg, Fort Hood in Fort Benning.

Zagovorniki ohranitve konfederacijskih spomenikov v ZDA trdijo, da gre pač za del zgodovinske dediščine, česar potomci sužnjev in protirasisti ne morejo sprejeti.

Prejšnji teden je guvener Virginie Ralph Northam oznanil, da bo kip generala konfederacije Roberta E. Leeja v Richmondu odstranjen. A sodnik je sprejel začasno prepoved odstranitve kipa.

Spomenikom pa se slabo piše v kongresni palači, kjer imajo 11 kipov južnjaških generalov in uradnikov. Predsednica predstavniškega doma kongresa, demokratka Nancy Pelosi, je že zahtevala njihovo odstranitev. "Kipi v kongresu morajo utelesiti najvišje ideale naše države. Spomeniki ljudem, ki so zagovarjali okrutnost in barbarizem, so groteskna žalitev tem idealom, saj simbolizirajo sovraštvo, ne pa dediščine," je sporočila.