Težave s hrbtenico se lahko izražajo tudi z bolečinami v ledvenem delu in segajo v zadnjico, po zadnjih stegenskih mišicah in vse do gležnja ali celo stopala. Foto: Pixabay
Težave s hrbtenico se lahko izražajo tudi z bolečinami v ledvenem delu in segajo v zadnjico, po zadnjih stegenskih mišicah in vse do gležnja ali celo stopala. Foto: Pixabay


O naravni nege hrbtenice je v Svetovalnem servisu spregovoril profesor športne vzgoje Urban Praprotnik, ki svetuje, da med delom čim večkrat vstanete in sprehodite. Naravna nega pomeni, da krepite vaše telo tako, da ga raztezate z naravnimi gibi, k čemur sodi tudi jutranja telovadba.

Kot del jutranje telovadbe je lahko že sprehod do kuhinje, hoja po prstih, kroženje z rameni in podobni gibi, ki so zelo koristni tudi za naravno nego hrbtenice. Pogosteje, ko boste ozavestili držo telesa, prej se boste navadili na to, da morate biti ves čas pozorni na hojo, in za ustrezno mero gibanja poskrbeti tudi med delom.
Kar 80 % ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v vratu, ki segajo v ramena in roke. Težave s hrbtenico se lahko izražajo tudi z bolečinami v ledvenem delu in segajo v zadnjico, po zadnjih stegenskih mišicah in vse do gležnja ali celo stopala. Praprotnik pravi, da lahko govorimo o dveh pristopih, in sicer lenobnem in aktivnem. »Ozaveščena drža pomeni, da med hojo razmišljate o tem, kako hodite. S hitrejšo hojo povečate aktivnost globokih kratkih mišic med vretenci, ki so ključne za primerno stabilnost vretenc, medtem ko jih tek še bolj aktivira, vendar morate znati obremenitve med aktivnostjo pravilno uravnavati.«

Če lahko in imate možnost hoditi po stopnicah, se jim ne izmikajte. V nasprotnem primeru izberite hitro hojo po ravnem ali blagem klancu. Pri počasni hoji gre samo za prestopanje iz ene na drugo nogo, meni Praprotnik, ki priporoča tudi vaje za hrbtenico, vendar jih čim večkrat delajte stoje. Včasih pa je lahko ravno bolečina svarilo in osnovna motivacija, da morate na dolgi rok nekaj spremeniti.

Pogosto beremo, da moramo pravilno sedeti, vendar to ne pomeni položaja nog pod pravim kotom in pokončno sedenje, ampak da med delom večkrat vstanete. Pri sedenju je pomembno dinamično sedenje, kar pomeni, da spreminjate položaj. »Vsak daljši statični položaj telesa slabo vpliva na hrbtenico. Prisilna drža pomeni, da sedite preveč pokončno ali ste iztegnjeni. Ravno tako položaj sedenja spreminjajte postopoma, saj vsaka sprememba od našega telesa zahteva čas,« je pojasnil Praprotnik. Medtem ko je sedenje v avtomobilu lahko še bolj problematično, saj smo še bolj pri miru kot na stolu v pisarni.

Oddajo lahko poslušate na povezavi.