"Če pride vse naenkrat, urejanje vozniškega dovoljenja, pa bančnih obveznosti, je to velik zalogaj za svojce in samega bolnika, mi smo imeli čas, da smo to urejali postopoma v osmih letih," je poudarila.

In tudi zato je zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence pomembno. "Čeprav nimamo dramatično učinkovitega zdravljenja, lahko s tem, ko vemo, da so težave prisotne, marsikaj spremenimo v življenjskem slogu osebe, navade, dejavnike tveganja lahko bolje nadzorujemo, lahko se načrtuje prihodnost posameznika in njegove družine, pa tudi zdravila so v zgodnji fazi bolezni veliko učinkovitejša," poudarja dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Čeprav se o demenci in Alzheimerjevi bolezni v zadnjih letih veliko govori, pa še vedno veliko ljudi nima postavljene diagnoze in s tem tudi dostopa do zdravljenja.

Zato poziva starejše od 65 let, ki imajo težave s spominom, a nimajo postavljene diagnoze demenca, da se prijavijo na pogovor in kratko presejalno testiranje. Prvi, tako imenovana "odprta hiša", v okviru katere bodo potekala testiranja, bo na Nevrološki kliniki že ta četrtek, 31. maja, v juniju bodo organizirali še tri.

"Najprej se bomo z ljudmi pogovorili o tem, kakšne so njihove težave, nato bomo izvedli kratek presejalni test spomina in drugih živčnih funkcij, povprašali jih bomo o morebitnih drugih boleznih, če morda katera izmed njih vpliva na te njihove težave. Tako bomo ugotovili, ali težave s spominom pomenijo, da gre za Alzheimerjevo bolezen in jih bomo naprej obravnavali ali pa jih bomo potolažili z dobro novico," postopek opiše dr. Milica Gregorič Kramberger.

Cilj projekta je uvajanje novih pristopov k strategijam pravočasnega vključevanja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v zdravljenje in premika k diagnozi bolezni v zgodnji fazi. Tako bodo ljudi k sodelovanju v projektu vabili tudi prek spletne aplikacije, ki jo bodo ljudje našli na spletu ob iskanju informacij o motnjah spomina, aplikacija jim bo ponudila več informacij in možnost testiranja, na testiranje jih bo lahko napotil tudi njihov osebni zdravnik ali pa diabetolog. Ljudje, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, so namreč bolj izpostavljeni tveganju za kognitivne motnje oziroma demenco.

Skupaj pričakujejo, da bo v Sloveniji v projektu sodelovalo okoli 400 ljudi. Center za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani je bil povabljen k projektu, ker je del Evropskega konzorcija za Alzheimerjevo bolezen, v katerega so vključeni dobri centri, ki se ukvarjajo z diagnostiko motenj spomina. V projekt pa so vključeni še štirje drugi evropski centri, in sicer v Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem in na Švedkem, skupaj naj bi v ta projekt v vseh petih državah vključili 2.000 ljudi.