Do tega dognanja so prišli kanadski raziskovalci, ki o študiji pišejo v zadnji izdaji medicinske revije The Lancet. "Zračni onesnaževalci lahko pridejo v krvni obtok in povzročijo vnetje, ki je povezano s kardiovaskularnimi boleznimi, lahko pa tudi z drugimi stanji, kot je diabetes. Ta študija predpostavlja, da lahko zračni onesnaževalci, ki pridejo v možgane skozi krvni obtok, vodijo do nevroloških težav," je dejal Ray Copes, okoljevarstveni strokovnjak pri zavodu Public Health Ontario (PHO), ki je izvedel študijo skupaj s kolegi s kanadskega inštituta za klinične evaluativne znanosti.

Ekipa znanstvenikov je analizirala podatke 6,5 milijona prebivalcev, starih med 20. in 85. letom, in za obdobje med letoma 2001 in 2012 odkrila 243.611 primerov bolnikov z demenco. Potem so s pomočjo njihovih hišnih naslovov na zemljevidu označili njihova domovanja in analizirali dobljeno, poroča Reuters.

Tisti, ki so živeli znotraj 50-metrskega pasu ob prometnicah, so imeli 7 odstotkov več možnosti, da zbolijo za demenco, kot tisti, ki živijo več kot 300 metrov proč; tisti, ki živijo na razdalji 50—100 metrov so imeli štiri odstotke več možnosti, tisti, ki so živeli 101 do 200 metrov proč od prometnice, pa so imeli 2 odstotka več možnosti, da zbolijo za demenco, kot tisti, ki živijo več kot 300 metrov proč.

Pod drobnogled so vzeli tudi povezave med življenjem blizu glavnih cest in parkinsonovo boleznijo in multiplo sklerozo, toda podatki niso pokazali na nobeno povečano tveganje za razvoj bolezni, če ljudje živijo blizu prometno obremenjenih cest.

Znanstveniki so v študiji zapisali, da bi lahko njihovi izsledki pomagali urbanistom, da bi pri razvoju mest upoštevali tudi prometne razmere in zračno onesnaženje.

Počasi napredujoča bolezen brez možnosti ozdravitve
Prvi simptomi demence se kažejo kot motnje spomina predvsem na sveže dogodke, bolezen pa napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Mogoča so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetka težav do smrti bolnika mine v povprečju od osem do devet let.
Ljudje, ki trpijo za demenco oziroma alzheimerjevo boleznijo, ki je njena najpogostejša oblika, proti koncu praviloma potrebujejo nenehno nego, saj bolezen napade njihov spomin in možganske funkcije. Demenca tako povzroča drastične spremembe razpoloženja ter težave pri razsodnosti in komunikaciji. Večina tipov demence se sčasoma poslabšuje in jih ni mogoče ozdraviti. Zdravljenje pomaga samo blažiti simptome.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence — predstavlja več kot 65 odstotkov demenc —, in je predvsem bolezen starejših: le 10 odstotkov bolnikov je ob prvih bolezenskih znakih mlajših od 65 let, s starostjo pa se delež bolnikov hitro povečuje. Med 80 in 90 let starimi se jih z demenco bojuje od 20 do 45 odstotkov.

Leta 2015 naj bi po podatkih SZO-ja z demenco živelo 47,5 milijona ljudi, njihovo število pa se zaradi podaljševanja življenjske dobe hitro povečuje. V nekaterih razvitih državah postaja demenca glavni vzrok smrti.

Oskrba oseb z demenco postaja tudi vse večja težava za zdravstvene blagajne države. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so stroški zaradi demence po svetu že leta 2010 znašali 440 milijard evrov.