Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Sifarm Aljaž Sočan, je bila z novelo farmacevtskim delavcem kot edinim delavcem v zdravstveni dejavnosti odvzeta pravica do ugovora vesti. "Pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti," je zapisal.

Opozoril je, da je poseg v pravico do ugovora vesti absoluten, brez izjem in velja za vse farmacevtske delavce tako pri izdaji zdravil kot tudi pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja. Zato je po prepričanju sindikata nesorazmeren in nedopusten. Dodal je, da ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, prepoved oziroma odvzem te pravice pa da to pooblastilo presega.

Spomnil je, da je v zdravstveni dejavnosti že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti, pa zakon o zdravniški službi. "Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta," je kritičen Sočan.

Po njegovih besedah se v sindikatu zavedajo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti lahko v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, a poudarjajo, da je uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko. Opozoril je še, da je bila prepoved v zakon vnesena po končanem usklajevanju predloga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Poudaril je, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično, ker je trenutno v zakonodajnem postopku zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika, zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja," opozarjajo.

Koalicija: Pravica do zdravstvenega varstva je pomembnejša od ugovora vesti

Vladne stranke Svoboda, SD in Levica spoštujejo odločitev sindikata farmacevtov, da sproži ustavno presojo člena zakona o lekarniški dejavnosti, ki je delavcem v lekarnah onemogočil uveljavljanje ugovora vesti. V koaliciji sicer menijo, da je pravica do zdravstvenega varstva večja in obširnejša od pravice do ugovora vesti farmacevtov.

"Če imajo dvome o tem, da je člen zakona ustaven, je prav, da so to naredili," je dejala poslanka Svobode Tamara Kozlovič. A sami njihovega mnenja ne delijo. Kadar zdravila predpisujejo zdravniki in zdravstveni delavci na recept, farmacevt ne more uveljavljati ugovora vesti, ker samo preda prepisano zdravilo, je prepričana. "Voljo ustavnega sodišča bomo spoštovali, ocenjujemo pa, da smo naredili pravo stvar in s tem zavarovali vse bolnike, ki potrebujejo dostop do zdravil," je dejala Kozlovič.

V SD-ju so takšno odločitev sindikata pričakovali. Med zakonodajnim postopkom pa so ves čas opozarjali, da mora biti obrazložitev člena zelo jasna, saj bo le tako ustavno sodišče pravilno in dobro utemeljilo odločitev. Tudi po mnenju SD-ja farmacevtski delavci ne morejo uveljavljati ugovora vesti, saj zdravila predpisujejo zdravstveni delavci, farmacevtska dejavnost pa mora biti zanesljiva in dostopna vsem bolnikom. Odločitev ustavnega sodišča pa bo po besedah poslanke SD-ja Bojane Muršič napotek za naprej, "do katere pravice lahko uveljavljajo ugovor vesti".

Vsakdo ima pravico in dolžnost, da da člen nekega zakona v presojo ustavnemu sodišču, če tako čuti, meni vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Tudi v Levici menijo, da ugovor vesti za farmacevte v takšnih primerih ne more veljati. Nobena pravica ni absolutna, ampak vedno posega v pravice drugih, ustavno sodišče bo tako moralo tehtati med pravico bolnika, da pride do z receptom predpisanega zdravila, in pravico farmacevta, da ima neko moralno prepričanje. Sam misli, da dileme ni, upa pa, da bo ustavno sodišče o tej zadevi odločalo hitro, morda celo prednostno.

Spomnil je, da je do takšnega člena prišlo zaradi tega, ker so v lekarni pacientki zavrnili izdajo kontracepcije, zato si ne želi, da bi se takšni dogodki ponavljali.

Očitke, da so takšno določbo sprejeli zgolj na podlagi enega primera, pa so v koaliciji zavrnili. "Vsekakor smo se mi postavili na stran vseh bolnikov, ker menimo, da jim je bila v tem primeru kršena pravica," je dejala Kozlovič. "Ključno pri tem vprašanju je, da tudi če bi bil to edini primer, zaznan v celotni zgodovini, je to dovolj, zato da se prepreči vse nadaljnje, ki bi se lahko zgodili," pa je dodal Tašner Vatovec.

Zakon sprejeli decembra lani

DZ je novelo zakona o lekarniški dejavnosti sprejel sredi decembra. Temeljni namen zakona je zagotoviti kontinuirano zagotavljanje varne, stalne, enakomerne in kakovostne preskrbe z zdravili. Ureja tudi področje koncesij in zagotavlja financiranje specializacij magistrov farmacije in specialnih znanj.