Voditelj, zdravnik David Zupančič, specialist infektologije, se z gostjami oddaje pogovarja o tem, kako izzive menopavze premagovati. Prva gostja je Bojana Pintar z Ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana, ki o tem predava tudi bodočim zdravnikom. S koncem rodne dobe nastopi veliko hormonskih sprememb, pravi voditelj. Kako upad estrogena in progesterona vpliva na menstrualni cikel in na celoten organizem?

"Menopavza je zadnja naravna menstruacija v življenju ženske," pojasni Pintar, "a jo določimo šele retrogradno, potem ko ženska eno leto ni imela menstruacije." Če bi to bilo 1. marca 2024 in bi do 1. marca 2025 ne imela menstruacije, je prvi datum tudi datum zadnje menstruacije, to je menopavze. Če so seveda izključeni vsi drugi vzroki, ki bi lahko povzročili izostanek oziroma izgubo menstruacije. Srednja starost, pri kateri ženska izgubi menstruacijo, je 51 let. To pomeni, da ima polovica žensk pri 51 letih še menstruacijo, polovica pa ne več. Čeprav velja, da se v obdobju med 45. in 55. letom to zgodi najpogosteje, pa ima štiri odstotke žensk tudi po 55. letu še menstruacijski ciklus.

"Do upadanja hormonov prihaja zaradi staranja jajčnikov, zmanjšuje se število jajčnih celic in foliklov, zaradi tega je tudi tvorba hormonov manjša, tako estrogena kot progesterona, to pa vpliva na delovanje celega telesa," razloži Bojana Pintar. Najprej se pokažeta vpliv na vazomotorični sistem, ki je eden poglavitnih znakov tega prehoda v pomenopavzno obdobje, in tudi okorelost sklepov.

Med zgodnejšimi simptomi pa so tudi motnje razpoloženja, razdražljivost, pozabljivost, ker to pomanjkanje hormonov vpliva tudi na delovanje centralnega živčnega sistema. Pojavita se lahko zmedenost, ki jo nekatere ženske opisujejo kot meglo v glavi, pa nespečnost. Najbolje je, da se ženska, ko zazna take simptome, obrne na svojega ginekologa. Ti imajo na tem področju največ znanja in tudi lahko presodijo, kakšne so možnosti zdravljenja. Ena do dve tretjini žensk ima namreč zmerno do huje izražene simptome in predvsem drugim se predlaga tudi hormonska terapija.

"Kako pa ginekolog oceni, ali so ti neprijetni simptomi tako moteči, da bi veljalo razmisliti o nadomestni hormonski terapiji?" zanima voditelja.

"Indikacija za predpis hormonske terapije je predvsem njeno počutje, so pa pri tem v pomoč ugotovitve določenih raziskav, ki kažejo, denimo, ko ima ženska več kot šest oblivov na dan, da je to običajno že zelo moteče," pojasni Pintar. Voditelj je začuden nad tolikšno pogostostjo tega pojava, ginekologinja pa doda, da imajo nekatere tudi po deset oblivov na dan in celo dvajset. To je občutiti kot naval vročine v zgornji del telesa, čemur sledi znojenje, lahko tudi še mrazenje, in traja nekako minuto do dve minuti. "Če se to ponavlja ponoči, imenujemo to nočno potenje in je povsem enako vročinskemu oblivu čez dan. Ženska se lahko ponoči zelo spoti, tako da se morajo nekatere preoblačiti po večkrat na noč, moten je spanec, zjutraj so utrujene, ko je treba v službo," našteva Pintar.

Da je to zelo naporno obdobje morda ravno v času vrhunca poklicne kariere, meni voditelj, zato je razumljivo, da ženske iščejo vse možne rešitve. Kaj so pripravki, ki so na prodaj v lekarnah kot nadomestilo nadomestni hormonski terapiji. "Eno so zeliščni pripravki, temeljijo na rastlinskih hormonih, ki so tudi lahko estrogeni. Lahko so sojini pripravki, ti so učinkovitejši v azijski populaciji, ki ima potreben črevesni mikrobiom za presnovo teh soj. Sicer pa raziskave kažejo, da nobeden od teh pripravkov bistveno ne zmanjša simptomov, ampak njihov učinek temelji predvsem na učinku placeba. Se pravi, pozitiven odnos do teh pripravkov lahko za nekaj mesecev izboljša stanje," odgovori Pintar. Pojasni še, da lahko simptomi izginejo tudi sami od sebe, vsekakor pa ni treba, da zaradi njih ženske trpijo.

Na vprašanje, kako gleda na izraženo željo po nadomestni hormonski terapiji, Pintar odgovarja, da so bile take želje v bližnji preteklosti redkejše, več je bilo in še je zadržkov. Namreč, leta 2000 so bile objavljene določene raziskave, v katerih so bila ugotovljena povečana tveganja predvsem za raka dojke in za srčno-žilne bolezni. Pozneje, po petnajstih letih, se je ugotovilo, da se ta stanja pojavljajo predvsem pri ženskah, ki so pozno začele uporabljati hormonsko terapijo. S ponovno evalvacijo teh študij so ugotovili, da je hormonska terapija varna, če se začne v prvih desetih letih po zadnji menstruaciji oziroma do 60. leta. V teh okvirih koristi odtehtajo tveganja. To je velik preobrat v hormonski terapiji, ki se je zgodil v zadnjih letih, zato se tudi odnos tako medicinske stroke kot pacientk spreminja. Pacientke, ki dobijo hormonsko terapijo, so res zadovoljne, učinek terapije je lahko že po enem mesecu do mesecu in pol.

Po ocenah strokovnjakov ima lahko kar vsaka druga ženska po menopavzi težave z uhajanjem urina zaradi ohlapnega medeničnega dna. Tam so zaporne strukture, ki zadržujejo nenadzorovano uhajanje urina. Stresna urinska inkotinenca se navadno zdravi kirurško, čedalje bolj pa se kot učinkovita terapija kaže uporaba laserske tehnologije, napove prispevek voditelj David Zupančič.

Leta 2014 so na Ginekološki kliniki UKC-ja Ljubljana za slovenskega proizvajalca laserskih naprav izvedli raziskavo o uspešnosti zdravljenja z lasersko neablativno termoterapijo. Adolf Lukanović, specialist ginekologije in porodništva ter višji svetnik, pojasni, da za poseg potrebujejo zahtevno aparaturo in nastavek, ki generira laserski žarek. Nastavek v steklenem spekulumu se vstavi v nožnico, nato ga premikajo v intervalih po pet milimetrov in v teh razmikih se sproži sedem impulzov laserja. S tremi potegi po celotni dolžini nožnice se zadosti pregrevanju struktur, ki omogočajo stabilnost medeničnega dna. To sta kolagen in elastin. Kolagen je snov, ki se z leti v organizmu manj proizvaja, zato je ta terapija zelo vzročna. Povzroči namreč razrast kolagenskih vlaken, obenem pa tudi krčenje teh vlaken. S tem se stabilizirata obod nožnice in tudi njen sprednji del, kjer je mišica zapiralka sečnega mehurja.

Z laserjem zdravijo tudi druge menopavzne ginekološke težave, kot je tako imenovana urogenitalna atrofija, pri kateri se sluznica in koža sušita in tanjšata zaradi pomanjkanja hormona estrogena. S pregrevanjem pri temperaturi 60–65 stopinj se izboljša prekrvavitev površine in zmanjšajo oziroma izrazito izboljšajo simptomi in težave urogenitalne atrofije, to so srbenje, ščemenje, izcedek, boleči spolni odnosi. Z lasersko terapijo pa zdravijo tudi lihen, kožno obolenje na zunanjem spolovilu. Običajno zdravljenje s kortikosteroidi namreč povzroča tanjšanje kože in sluznice.

V studiu se pogovoru pridruži Nina Gaspari, soustanoviteljica skupnosti Herera, v kateri se veliko govori o menopavzi, med drugim tudi v podkastu. Na voditeljevo vprašanje, kaj jo je spodbudilo k temu projektu, odgovarja: "Poleg menopavze, menopavzalnega prehoda in postmenopavznega obdobja je tu še eno obdobje, in to je obdobje pred nastopom menopavze, perimenopavza. Prvič sem slišala to besedo pred dvema letoma, ko sem bila sama gotovo že tri, štiri leta v tem obdobju. Opazovala sem spremembe v svojem življenju, na svojem telesu in v svojem počutju, a si jih nisem znala razložiti. Iz potrebe, da bi osmislila vse to, se informirala, je nastala skupnost Herera. Skupaj s strokovnjaki, strokovnjakinjami in ženskami, ki delijo svoje zgodbe, zdaj na različnih platformah, ki jih ženske uporabljamo vsak dan, ozsveščamo poslušalke o tem, kaj je to obdobje," pojasni Gaspari. Na voditeljevo vprašanje, kateri so bili najzgodnejši in najbolj izraziti simptomi, ki jih je opažala pri sebi, odgovori, da je bilo to večkratno vnetje dlesni, a tudi to je spoznala kot simptom šele pred letom in pol. Pa tudi utrujenost, tesnoba, melanholija in nespečnost.

"Hormonska terapija, ki temelji na estrogenski terapiji z dodatkom progesterona za zaščito maternične sluznice, dejansko zelo ugodno vpliva na te in druge simptome," potrdi Pintar. Progesteron vpliva tudi pomirjujoče, jemlje se zvečer pred spanjem, deluje kot pomirjevalo. To vlogo ima tudi sicer v življenju ženske, ko ima še menstruacijske cikluse, zato je tako učinkovit pri odpravljanju simptomov. S hormonsko terapijo se nadomešča le tisto, kar primanjkuje ženski, ki se reproduktivno stara. "Težava je v tem, da danes ženska potrebuje več energije, več vlog ima v življenju, po 50. letu mora delati še deset ali petnajst let, če ne več, v nasprotju z ženskami, ki so se pred desetletji upokojevale kmalu po 50. letu in so vse te težave bistveno laže prenesle, ko so se naspale. Danes se ne morejo. Ta problem menopavze je bil prepoznan pred leti in zato imamo danes tudi posebna mednarodna priporočila za menopavzo na delovnem mestu tako za delodajalce kot za ženske, zdravstvene delavce, da bi se delovni procesi tudi res prilagodili težavam žensk. V Sloveniji imamo trenutno 300.000 žensk v starostni skupini 20 do 44 let in 300.000 žensk v starostni skupini 45 do 64 let. To pomeni, da imamo na delovnih mestih že polovico žensk v pred- in pomenopavzi z različnimi simptomi," pove Pintar.

"In tega gotovo ne moremo ignorirati," pravi voditelj Zupančič. Zanima ga, kakšen je bil prvi pogovor, ki ga je Gaspari imela o tem z ginekologinjo, in ali se je morda tudi ona odločila za to terapijo.

"Pred nekaj meseci sem svoji ginekologinji povedala za te težave, imeli sva zelo lep pogovor. Povedala sem ji tudi, kakšne spremembe sem vpeljala v svoje življenje, od prehrane, vadbe, urejanja spanja in upravljanja stresa, s čimer imamo vsi manjše ali večje težave, in sem tudi v postopku za nadomestno hormonsko terapijo. Pred tem me čaka še nekaj pregledov, da se preveri moje zdravstveno stanje," pove Gaspari. Voditelj in specialistka ginekologije prikimavata, strinjata se s tem, da vsak tudi sam napravi potrebne korake za izboljšanje počutja.

Katere preiskave pa je treba opraviti, preden predpišemo to zdravljenje?

"Če gre za te simptome po 45. letu starosti ali pa izgubo menstruacije, moramo izključiti nosečnost, bolezni ščitnice, pogledamo tudi prolaktin, opravimo ultrazvok. Druge preiskave za delovanje jajčnikov, kot je meritev spolnih hormonov, niso potrebne. Te vrednosti so namreč danes lahko takšne, naslednji dan pa drugačne in ne postavijo diagnoze menopavze. Če pa gre za prezgodnjo menopavzo, to je pred 40. letom, pa naredimo še dodatne preiskave. Sicer pa široke analitične hormonske preiskave niso potrebne," pojasni Pintar.

Ali obstaja kak zelo jasen zadržek, kontraindikacija, da bi predpisali to zdravljenje? "Zadnji dve leti imamo mednarodna in še posebej evropska priporočila za predpisovanje hormonskega zdravljenja. Jasno so navedene tudi kontraindikacije in v kakšni obliki lahko določeno zdravilo predpišemo. Za kadilke, denimo, je najvarneje, da damo estrogen skozi kožo v obliki razpršila. Zdaj imamo na voljo tudi gel, včasih pa smo imeli obliže. Tveganje za venske tromboze tako ni povečano. Pri ženskah z manj dejavniki tveganja pa lahko damo tudi druge oblike terapije. Kontraindikacije so srčno-žilne bolezni, predhodne trombembolije oziroma krvni strdki, nekateri hormonsko odvisni tumorji in še določena stanja. Ta stališča imamo zelo izdelana," pojasni Pintar.

"In zelo spodbujamo prenehanje kajenja pred uvedbo te terapije," zaključi David Zupančič.

Vaje za krepitev medeničnega dna

Rubriko Samopomoč pa voditelj nameni še uroginekološkim težavam, ki nastanejo zaradi ohlapnih mišic medeničnega dna. Marsikatero od teh težav je mogoče odpraviti z rednim izvajanjem posebnih vaj za krepitev medeničnega dna. Darja Ščepanović, fizioterapevtka specialistka, ki pomaga ženskam v rodni dobi in po njej, je tretja voditeljeva gostja. Na vprašanje, zakaj je pomembno, da imamo čvrste mišice medeničnega dna, in kako do tega priti, odgovarja: "Pravimo, da imajo mišice medeničnega dna tri glavne funkcije. Sfinktersko, ki preprečuje uhajanje blata in urina, podporno, ker podpirajo organe v mali medenici, in ne nazadnje tudi spolno oziroma seksualno funkcijo. Da so te funkcije optimalne, je potrebno izvajanje vaj za mišice medeničnega dna."

"Tako imenovane Keglove vaje?" vpraša voditelj. "Da, včasih smo jih tako imenovali, danes pa raje govorimo o vajah oziroma o vadbi mišic medeničnega dna," pojasni višja fizioterapevtka.

Na ultrazvočnem posnetku na ekranu so lepo vidni sečni mehur z urinom in sproščene mišice medeničnega dna. Ko ženska mišice stisne, se vse strukture premaknejo od zadnjika proti sramni kosti. Na ta način pacientka dobi vizualno povratno informacijo o pravilnem stisku.

"Ne gre pa le za te mišice," poudari voditelj, "v zadnjem času veliko govorimo o vajah za moč, ki so tudi celostne vaje za telo."

Za vadbo mišic na spodnjih udih lahko izvajamo preprost počep. Paziti je treba, da je hrbtenica ravna in da kolena ne sežejo čez prste na nogah. Naredimo osem do dvanajst ponovitev, trikrat. Za vaje zgornjih udov naredimo modificirane, bolj ženske sklece na kolenih in ob tem pazimo na dihanje. Dvigajoč se z boka od podlage, kot bi se dvigali in usedali proti petam, aktiviramo stranske trebušne in stranske hrbtne mišice, znova osem do dvanajst ponovitev. In še vaja za trebušne mišice leže na podlagi. Ena noga je pokrčena, druga stegnjena, prste položimo za ušesa. Ko se dvigujemo navzgor, se dvigujemo v prsnem delu, ne v ledvenem, in vedno najprej aktiviramo mišice medeničnega dna. Za zaščito.

Vabljeni k ogledu oddaje danes ob 17.15 na 1. programu TV Slovenija.