Leto 2024 se izteka in vprašanje: "Kje boš pa ti za novo leto?" je slišati na vsakem koraku. Če boste letu 2025 v dobrodošlico pomahali v Sloveniji, se bo to zgodilo natančno ob polnoči po "našem" času, torej po času, ki ga uporabljamo v Sloveniji. A 31. decembra se bo na Zemljini obli odvila množica podobnih praznovanj, kdaj, je odvisno od tega, na katerem koščku sveta se bo kdo nahajal.

Kje torej v novo leto vstopijo prvi in kje zadnji? Odgovor ni tako preprost, kot bi morda mislili ob pogledu na zemljevid. Ključno za ta podatek je namreč vedeti, kje poteka mednarodna datumska meja, saj se ob njej začne in konča prav vsak dan. Ideje o mednarodni datumski meji so se domislili na konferenci leta 1884, saj je bilo zaradi širjenja železniških povezav in naraščanja mednarodnih potovanj vse več zmede okoli dneva in ure na določenem ozemlju.

Datumska meja cikcaka čez Tihi ocean

Datumska meja je torej dogovorjena meja, na kateri se datum spremeni za en dan. Datumska meja poteka po Tihem oceanu, od severa proti jugu. Ta arbitrarno določena črta v glavnem sledi 180. poldnevniku in je obenem na polovici sveta od začetnega oziroma ničelnega poldnevnika, ki prečka predel Greenwich v Londonu. Omenjena poldnevnika delita Zemljino oblo na dve polovici, vzhodno in zahodno.

Države, ki ležijo ob omenjeni datumski meji, se same lahko odločijo, na kateri strani te navidezne črte želijo biti, torej ali bodo vsak dan začele med prvimi ali ga končale med zadnjimi. Prav zato ta meja ne poteka ravno, ampak večkrat skrene s poti in cikcaka levo in desno, kar je lepo videti predvsem na primeru majhnih tihomorskih držav.

Vedno so prvi Kiribati ...

Prvi naseljeni kraj, ki tako leto za letom prvi dočaka 1. januar in s tem vstop v novo leto, je majhen otok Kiritimati v osrednjem delu Tihega oceana. To je eden izmed 33 atolov in otočkov, ki sestavljajo Republiko Kiribati, ki tako na silvestrovo vedno doživi svojih pet minut slave.

Kiribati imajo zdaj enoten čas, a ni bilo vedno tako. Pred spremembo je datumska meja potekala prav čez otočke in atole, ki sestavljajo državo, zato je bilo to, kateri dan je napisan na koledarju, odvisno, ali ste bili na njihovih otokih bolj na vzhodu ali bolj na zahodu. Vseh 33 otočkov, ki sestavljajo državo, je namreč razpršenih na ozemlju, velikem 3800 kvadratnih kilometrov. To je bilo seveda nevzdržno, zato so se Kiribati, na katerih živi nekaj manj kot 100.000 ljudi, leta 1995 odločili prestaviti datumsko mejo, tako da zdaj na vseh njihovih atolih v novo leto vstopijo istočasno – prvi na svetu. To je bila, mimogrede, tudi odlična poslovna poteza, saj se na Kiribate vsak konec decembra zgrne množica turistov, ki se želijo pohvaliti, da so prvi pozdravili novo leto.

... Havaji, ki ležijo skoraj točno nad Kiribati, pa so med zadnjimi

A zanimivo – Kiribati ležijo pod ameriškim otočjem Havaji, a so slednji na drugi, zahodni strani datumske meje, zato novo leto pozdravijo med zadnjimi. Glede na potek datumske meje čisto zadnji v novo leto vstopijo prebivalci otoka Niue in ameriškega ozemlja z imenom Ameriška Samoa. Kot piše National Geographic, se, če gledamo časovne pasove, dan sicer še uro pozneje konča na ameriških ozemljih Baker Island in Howland Island, a gre za nenaseljene dele kopnega.

V južnem Tihem oceanu leži tudi država Samoa, ki je bila do leta 2011 prav tako med državami, ki so zadnje vstopile v novo leto. A nato so se oblasti odločile, da bodo čas zaradi lažjega trgovanja uskladile s tistim, ki je v veljavi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Samoa je tako preskočila datumsko mejo in prišla v klub držav, ki novo leto dočakajo med prvimi.

Koliko je pri vas ura? Toliko, kot želimo!

Države nato vstopajo v novo leto, v grobem rečeno, odvisno od svoje lege, torej od vzhoda proti zahodu. Poudarjamo, v grobem rečeno. Tudi pri tem je namreč več izjem k pravilom. Na Zemlji je teoretično 24 časovnih pasov (to so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas), a v praksi meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim v razponu od UTC−12:00 do UTC+14:00, v nekaterih državah je zamik tudi 30 ali 45 minut. Vsaka država si lahko namreč sama izbere, kateri čas bo uporabljala. V svetu je tako trenutno v uporabi kar 38 različnih časov.

Mimogrede, v preteklosti se je čas na posameznem območju meril glede na greenwiški srednji čas, ki ima oznako GMT. V zadnjem času, natančneje od leta 1961 naprej, pa se vse bolj uporablja univerzalni koordinirani čas (oznaka UTC – ang. universal coordinated time). S praktičnega vidika sta GMT in UTC enaka, glavna razlika je, da se UTC meri in usklajuje z uporabo atomske ure in moderne definicije sekunde.

Kot rečeno, vsaka država sama zase določi, koliko bodo kazali urni kazalci na njenem območju. Kiribati tako ležijo v času UTC+14:00, Slovenija pa leži v pasu UTC+01:00, kar se imenuje srednjeevropski čas, ki je točno vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino države. Zaradi premikanja ure je poletni čas v Sloveniji UTC+02:00.

V Katmanduju so 15 minut naprej v primerjavi z New Delhijem

Kaj pa velike države? Kitajska bi morala zaradi svoje velikosti v teoriji uporabljati pet časovnih pasov, a se je zaradi lažjega usklajevanja in sporazumevanja odločila, da bo vsa država sledila pekinškemu času. Ta ustreza naravnemu času na vzhodu države, nikakor pa ne v mestih na zahodu države, kot je na primer Urumči, ki je od Pekinga oddaljen več kot 3200 kilometrov. Zaradi uporabe enotnega, pekinškega časa, v Urumčiju sonce vzide šele ob 10.00, zato v mestu samo formalno uporabljajo pekinški čas, v praksi pa so si čas prilagodili.

Nekatere države so zadeve še bolj zapletle in so se odločile, da bodo uporabile popolnoma svoj čas, ki se od UTC-ja ne loči le po urah, ampak tudi po minutah. V Nepalu tako uporabljajo čas UTC+05:45, v Indiji UTC+05:30, v Iranu pa UTC+03:30.

Kako pa v novo leto vstopijo na skrajnem jugu Zemlje, torej na Antarktiki, ki se v teoriji razteza čez vse časovne pasove? V praksi so se dogovorili tako, da vsaka raziskovalna postaja, ki stoji na Antarktiki, uporablja tisti čas, ki pritiče državi, ki je to postajo postavila. Tako ima na primer raziskovalna postaja McMurdo Station enak čas, kot je na Novi Zelandiji (UTC+12:00), postaja Palmer pa enak čas, kot je v Čilu (UTC-03:00).