O jabolkih in jablanah ter oskrbi tega sadnega drevja se je v Svetovalnem servisu z Boštjanom Godcem s Kmetijskega inštituta Slovenije pogovarjala Andreja Čokl. Na vprašanje, kakšna je letošnja sezona, Godec odgovarja, da glavna sezona za sadjarje še prihaja, september je namreč tisti čas, ko se obira večina sort jabolk.

"Sezona jabolk ni slaba, se ne moremo veliko pritoževati, čeprav je bilo veliko padavin. Kljub precej obilnim padavinam so se namreč jabolka lepo debelila, morda je bilo treba zaradi obilice padavin več pozornosti nameniti varstvu pred boleznimi, recimo pred škrlupom," je dejal Godec. "Ob tem bi pozval poslušalce, naj sadijo proti škrlupu odporne sorte jabolk."

Kot je pojasnil, je zaradi časa cvetenja, že v prvi dekadi aprila, kazalo, da bo letina zgodnja, a so poznejše nižje temperature spremenile proces zorenja in je čas zorenja pri večini sort v dolgoletnem povprečju, razen z izjemo poletnih sort, ki so zorele kakšen teden prej kot v dolgoletnem povprečju.

Kdaj je treba pobrati plodove?
"Tu bi omenil veliko razliko med vrtičkarji in sadjarji, ki pridelujejo za trg, kajti vrtičkar si lahko privošči, da počaka, da plod skoraj do konca dozori na jablani, in ga potem odtrga ter čez kakšen dan poje," svetuje strokovnjak. Drugače je v intenzivnih sadovnjakih, ki morajo plodove pobrati v t. i. tehnološki zrelosti (na vrtu jih oberemo v užitni zrelosti). "Dober zunanji znak je, ko prvi plodovi padejo na tla. To je znak za vrtičkarje, da oberejo. Nekateri plodovi so tudi 'nakljuvani' od ptičev, kar je tudi znak, da je plod zrel, seveda pa tudi, ko pokusimo jabolko, če je okus poln."

V pogovoru sta se dotaknila tudi posledic, če jabolka oberemo ob napačnem času. Prezgodaj obrana jabolka ne dosežejo prave teže, plodovi so premajhni in pretrdi ter tudi premalo sladki in imajo preveč kisline. Ob tem Godec še dodaja, da je težava tudi samo skladiščenje prezgodaj obranih jabolk: pričakujemo lahko več fizioloških bolezni, kot sta grenka pegavost in porjavitev kožice.

Pri prepozno pobranih plodovih pa so plodovi premehki in so tudi slabše pripravljeni za skladiščenje. "Taki plodovi so bolj nagnjeni h gnitju, tudi tu prihaja do porjavitve kožice," pojasnjuje Godec.

Zrelost sadeža lahko določimo s preprostim preizkusom
Vsaka sorta ima svoj čas, ki je najugodnejši za obiranje, določa pa se lahko na podlagi testov. "Lahko na podlagi škrobnega testa ali Streifovega indeksa oz. indeksa zrelosti, kjer upoštevamo parametre, kot so trdota plodu, suha snov in sama škrobna vrednost," našteva Godec in dodaja, da lahko nekatere teste naredi vsak doma. "Potrebujemo raztopine jodovice, ki nazorno reagira. Plod prerežemo in potopimo polovico v raztopino jodovice: nezrel plod se skoraj v celoti obarva modro, temnovijolično, plod, ki je povsem zrel, pa se ne obarva. Streifov indeks pa je nadgradnja tega škrobnega testa, saj vključuje tudi trdoto in suho snov," še dodaja.

S klikom na spodnjo povezavo lahko prisluhnete celotni oddaji.