Učenje odraslih je vseživljenjsko in podprto z različnimi učnimi metodami. Novi pedagoški in andragoški pristopi postajajo vse pomembnejši po vsem svetu, vlade pa namenjajo temu veliko več sredstev kot v preteklosti. Številne ustanove za izobraževanje odraslih si prizadevajo zagotoviti, da se odrasli učinkovito učijo s sedanjimi in tudi veliko bolj izboljšanimi metodami poučevanja.

Kaj sploh je transformacijsko učenje?

Gre za veliko več kot le učenje, dejansko je postalo že "način življenja in razmišljanja". Ta oblika vseživljenjskega neprestanega učenja in postopnega analitskega pristopa zahteva celostnega človeka vseh generacij. Še posebej se poudarja, da je potrebna velika vključenost starejših odraslih, ker zanje pred veliko digitalno prežetostjo sveta takšna oblika ni bila tako "zelo nujna". Transformacijska oblika učenja je zato tista, v kateri se odrasli naučijo preizpraševati lastne predpostavke, prepričanja, občutke in perspektive za osebni in intelektualni razvoj in zorenje.

Evropska unija je zelo dejavna pri širjenju različnih metod transformacijekega učenja v pedagoške in andragoške centre

Zato si evropski projekt Tranform me, v katerega so trenutno vključene štiri države (Slovenija, Slovaška, Italija in Turčija), prizadeva, da se starejše odrasle motivira za postopno "po meri in interesih" vključenost v različne oblike izobraževanja. Starejši odrasli lahko pomoč poiščejo in skupaj z mentorji ustvarijo pozitivno okolje in vsesplošno dobro za intelektualni, duhovni, mentalni, čustveni in telesni napredek in zadovoljstvo.

V okviru projekta Transform me je potekalo enotedensko izobraževanje v južnoitalijanskem mestu Lecce. Pred tem je projekt gostila že Turčija (Izmir), sledi pa še Slovaška (Bratislava).

Cilj projekta je osrediniti se na skupno učno izkušnjo in se poglobiti na vprašanja, kot so zavedanje o medkulturni strpnosti, sklepanje iz izkušenj drugih, kritično razmišljanje, spreminjanje kritičnega mišljenja in semantičnih shem. Ta vprašanja bodo pri posameznikih prispevala k skupni vrednosti in sodelovanju državljanov različnih generacij.

Namen projekta je sodelovanje različnih ustanov za izobraževanje odraslih v Evropi ter vodij, izobraževalcev in študentov teh ustanov in osredinjanje na aktivno staranje, razvoj skupnosti, oblikovanje evropske identitete, aktivno državljanstvo in razvoj vrednot, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu učenju odraslih skozi vse življenje.

Medsebojna pomoč vseh generacij je ključna in vedno bolj bo to pomembno
Hitremu načinu življenja in veliki vpetosti digitalizma v vse pore našega življenja bo tudi v prihodnosti, preprosto povedano, nemogoče ubežati. Potrebna bo velika sprememba na področju celostne ravni posameznika in k temu bo treba zavestno pristopati. Starejši bodo potrebovali pomoč mlajših in obratno in aktivna vključenost vseh generacij na transformativen način bo vedno bolj pomembna.

Alenka Špes, mentorica iz Razvojne agencije Slovenske gorice, je aktivno sodelovala v dosedanjih srečanjih projekta in je o transformacijskem učenju starejših odraslih povedala: "V našem izobraževalnem centru se ukvarjamo z izobraževanjem za starejše odrasle in jim z našimi učnimi metodami pomagamo pri učenju tujih jezikov, računalništva, ročnih del, fotografije, vrtnarjenja in drugih vsebin. Predvsem so to ljudje, ki doma nimajo pomoči, recimo pri učenju računalništva, in se zato vključijo v naše izobraževanje, kjer jih mi vodimo. Poskušamo jih naučiti uporabljati komunikacijske tehnologije, četudi so popolnoma brez izkušenj na tem področju. "
In kaj opažajo, sploh pri slovenskih starejših z območja v okolici Lenarta?
"Opažamo nekaj nenavadnega, kar ni samo na našem regionalnem območju, in sicer, da se starejši odrasli moškega spola izredno redko odločijo za učenje nečesa novega. Pri nas imamo tako le okrog pet odstotkov moških. Ženske so veliko odločnejše in predvsem pripravljene na učenje, ki je postopno in zanje morda popolnoma novo. Mi poskušamo pomagati vsem, podpora mentorstva in celotne skupine je zagotovoljena, ampak če se človek v osnovi ne odloči za nekakšen "individualni" napredek, je vse skupaj zaman. Upamo, da se bo to v prihodnosti kaj spremenilo. Za vse je namreč svet postal zelo hiter in ne moremo si več dovoliti, da zaspimo, pa čeprav smo že na primer v pokoju."

Tudi Olga Pregl, ki je s svojim Zavodom za razvoj znanja in podjetništva Vedoma iz Selnice ob Muri generalni partner tega projekta za Slovenijo, opaža: "Ne moremo si več zatiskati oči. Slej ko prej bo treba spoznati, da se je treba premikati in se "trans-formirati" popolnoma vse življenje. Zelo pomembno je, da človek vedno spoznava samega sebe in nikoli ne obupa. Če se zgodi napaka, nič hudega, vsak jih počne, pomembno je, da lekcijo osvojimo in se pilimo do boljše različice sebe. Pri tem je potrebna velika notranja in predvsem psihološka moč posameznika in tukaj velikokrat nastane težava, ker zmanjka motivacije. Zato je prav, da si posameznik zna poiskati pomoč in ji postopoma slediti. Pomemben je postopen premik, postopno transformiranje, novo učenje in nov pogled na določeno stvar, če ta pogled, ki ga imamo trenutno, ne deluje več. Tega se lahko loti vsak, še posebej pa poudarjamo, da je to potrebno pri starejših odraslih, ker so bili do zdaj morda navajeni na drugačne metode in drugačno razmišljanje, ki žal dandanes velikokrat ne deluje več."

Olga v okviru projekta Transfor me, ki ozavešča evropske države o pomenu vseživljenjskega učenja, izpostavlja metodo ameriškega sociologa in velikega analitika pedagoških pristopov, Jacka Mezirowa. To metodo lahko vključimo v popolnoma vsa področja človeškega življenja (psihološki, inetelektualni, čustven, posloven, oseben, zaseben, ... svet).
Po Mezirowu je ključnih teh deset stopenj transformacijskega učenja, ki jih v tem prispevku delimo z vami:
1.) DEZORIENTACIJSKA DILEMA (imam dilemo, težavo)
Novi naučeni pomen ne sovpada s prejšnjimi izkušnjami.
2.) SAMOVREDNOTENJE (zakaj se mi je to zgodilo?)
Samovrednotenje prepričanj in predpostavk, ki povezujejo pretekle izkušnje z nedavno dilemo.
3.) KRITIČNA OCENA HIPOTEZ (Tako ne gre več!)
Pretekle hipoteze je treba ovrednotiti, kritično popraviti in preveriti njihovo veljavnost. To omogoča, da človek vedno ohranja um odprt za nove informacije.
4. ZAVEDANJE, DA SO DRUGI LJUDJE DELILI TAKŠNO PREOBRAZBO (Pogovor, zaupanje)
Oseba svoje nezadovoljstvo deli z drugimi.
5.) RAZISKOVANJE NOVIH VLOG ALI DEJANJ (Iščem, preizkušam, ...)
Pri učenju lahko posameznik išče nove vloge, ki so združljive z novimi sposobnostmi.
6.) RAZVOJ AKCIJSKEGA NAČRTA (Akcija, gremo! Poskusimo nekaj novega, drugačnega)
Zaupanje v lastna prepričanja in razumevanje za samostojno sprejemanje odločitev.
7.) PRIDOBITEV ZNANJA IN KOMPETENC ZA IZVAJANJE NAČRTA (Spet v "šolo", vztrajnost pri novih veščinah)
Po spremembi preteklih prepričanj z novim pogledom načrtujemo novo linijo ukrepov.
8.) PREIZKUS NAČRTA (Aktiven preizkus novega)
Preizkušanje naučenih pomenov, pri čemer vedno upoštevamo možnost novih perspektiv.
9.) RAZVOJ KOMPETENC IN SAMOZAVESTI PRI PREHODU V NOVE VLOGE (Še večje vztrajanje pri novih znanjih, pristopih)
Razumevanje vseh sprememb, aktivno delo za pridobivanje novih izkušenj.
10.) PONOVNO VKLJUČEVANJE V ŽIVLJENJE NA TEMELJU NOVIH POGLEDOV (Z novo metodo in znanjem nadaljujemo življenje vsak dan)
Po načrtovanju pridobimo novo znanje in sposobnosti, potrebne za izvajanje načrta.
Izobraževanje odraslih deluje s spodbujanjem perspektive vseživljenjskega učenja, v
kateri učenje postane sredstvo kompenzacije oziroma utrjevanja znanja in kompetenc,
predvsem pa sredstvo osebne rasti in priložnosti za preoblikovanje.

Transformacijska oblika učenja je tista, v kateri se odrasli naučijo preizpraševati lastne predpostavke, prepričanja, občutke in perspektive za osebni in intelektualni razvoj in zorenje. Je pristop, ki ga je treba poudariti v izobraževalnih ustanovah za odrasle in ta pristop bo vedno bolj pomemben.

Projekt Transform me, ima poudarek na aktivnem staranju, razvoju skupnosti, oblikovanju evropske identitete, aktivnem državljanstvu in razvoju vrednot, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu učenju odraslih skozi vse življenje.
Zakaj je vseživljenjsko učenje tako pomembno in bistveno za prihodnost družbe?
Humanistični psihologiji potrjujejo, da je človekov cilj samouresničitev in razvoj lastnega potenciala. Izobraževanje odraslih zaradi teh ciljev omogoča in podpira samouresničitev vsakega posameznika, pa čeprav je v preteklosti živel drugače.

Cilj izobraževanja odraslih je ceniti izkušnje, notranjost ljudi, globlji pomen, ki ga izkušnje predstavljajo vsakemu od njih. Učenje pomeni imeti možnost izkoristiti priložnosti za obogatitev in osebno rast, imeti orodja za doseganje svojih ciljev in izbire za lastno blaginjo,
razumevanje različnih priložnosti in izbira tistih ljudi, ki najbolje ustrezajo našim individualnim potrebam.