S 45-letnim Koštomajem, ki je od leta 2015 trener Ilke Štuhec, smo se pogovarjali o zadnji tekmi v Garmischu, Zlati lisici in vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu v Areju, zanimalo pa nas je tudi, kako komentira slalomski preboj Bolgara Alberta Popova, ki ga je pred leti treniral.

Peto mesto Ilke Štuhec na smuku v Garmischu, zadnji tekmi v hitrih disciplinah pred SP-jem, se zdi kar dobra popotnica za Are, kajne?
Vsekakor. Po ne najbolj zanesljivih treningih in po 22. mestu v superveleslalomu je Ilka našla pravo mero agresivnosti, zanesljivosti, tempa. To je bila velika zmaga, kar zadeva psihološki premik v glavi.

Kakšen bo smuk na svetovnem prvenstvu v Areju? Kateremu prizorišču tekem je najbolj podoben?
Vsak smuk je zgodba zase, nekih podobnosti ni. Lani si je ogledala finale svetovnega pokala in se seznanila s prizoriščem, čeprav ni tekmovala. Dekleta so šla na smuk z nižjega štarta zaradi slabih razmer. Za vse bo proga pravzaprav nekaj novega. Upam le, da bodo razmere takšne, da bo štart z vrha, saj tam pogosto nagaja veter.

V Garmischu je bilo v srednjem delu proge, kjer je bilo treba narediti precej zavojev, videti, da Ilka še ni najbolj suverena. Kako ste vi videli njen nastop?
Lahko bi odsmučala bolje. Tudi na dveh drsalnih delih ni bila vrhunska in je izgubila nekaj stotink. Problem je bil v tem, da se ni počutila domače in ni mogla vse energije usmeriti v napad. O tem sva se pogovorila že pred štartom. Upam, da je njen nedeljski izid odraz premika v glavi in razumevanja, da moraš biti za vrhunskost odločen, sproščen in pripravljen na maksimalno tveganje.

Zdelo se je, da ste ji na štartu dlje dajali navodila kot po navadi ...
Ne, to je ustaljena praksa. Dogovoriva se, po kateri štartni številki želi informacijo, ali je na progi kaj drugače, kot je bilo na ogledu. Te informacije so bolj v smislu, kako hitra je proga. V nedeljo na tekmi je šlo hitreje kot na treningu, kar s seboj prinese tudi daljše skoke. Tudi smuči so bile bolj nemirne. Skratka, na nekaj odsekov na progi je bilo treba opozoriti. To povem Ilki, drugo mora storiti sama.

Kje največkrat stojite na progi oziroma ob njej?
Sodelujemo z reprezentancama Kanade in Češke. Določimo položaje, kjer stojimo trenerji, jaz potem od drugih trenerjev dobim informacije in jih prinesem Ilki.

Je s psihološkega vidika morda bolje, da Ilka tik pred svetovnim prvenstvom ni bila na zmagovalnem odru? Če bi na primer v Garmischu dvakrat zmagala, bi jo takoj označili za glavno favoritinjo tekem v hitrih disciplinah v Areju in potem ne bi imela dovolj miru ...
Ne vem, to so vaša ugibanja. Vajena je medijskih pritiskov, s tem se zna soočiti, dokazala je že, da je močna osebnost. Če vprašate mene, bi vsekakor sprejel dve zmagi v Garmischu (smeh).

Kaj je bilo narobe s smučmi?
Na prvem treningu je bila zelo agresivna podlaga. Na eni smučki je malenkostno zažgala drsno oblogo. To se do zdaj še ni zgodilo, so se pa Aleš (serviser Aleš Sopotnik) in proizvajalec odlično odzvali.

Je treba takšno smučko potem vreči stran?
Odvisno. Morda se je bo še dalo rešiti. To je bolj vprašanje za Aleša.

Misli ste zdaj preusmerili k Zlati lisici, ki prihaja ob precej neugodnem terminu, saj bo v torek v Areju že superveleslalomska tekma za naslov svetovne prvakinje. Ste kaj nasprotovali odločitvi Ilke Štuhec, da bo v Mariboru v petek tekmovala v veleslalomu?
Morate vedeti, da se v naši ekipi o vsem pogovorimo. Ni enosmernega toka informacij. Skratka, vse smo uskladili, saj je v ozadju veliko organizacije, logistike. Da bo štartala na veleslalomu, torej za nikogar ni šok.

Kaj bo pridobila s štartom v Mariboru?
Napolnila si bo baterije pred svetovnim prvenstvom. Zelo si želi nastopiti, ker so tam domači ljudje in domač teren. To je ta dodaten motiv, ki jo žene naprej in ji daje voljo.

V enem od intervjujev ste sicer izjavili, da so domače tekme bolj stresne kot tekme v tujini ...
Verjetno sem mislil na vse obveznosti, ki jih je več doma. V tujini slovenskih novinarjev, ki želijo izjave, ni toliko. V Mariboru je teh vprašanj precej več, tudi občinstvo zahteva svoje, navijači želijo fotografije, avtogram ... To zna biti naporno, saj lahko zmanjka časa za regeneracijo in za pripravo.

Najti je torej treba pravo mero ...
O tem smo se pogovarjali in našli srednjo pot, tako da bomo popazili na Ilko, hkrati pa boste tudi navijači in novinarji zadovoljni.

Je Ilka Štuhec res vedno tako sproščena, ali pa ji gre kdaj dogajanje okrog nje že na živce, pa tega noče pokazati?
Ne ne, tu ni nobene igre, Ilka je rada nasmejana. Se pa dogaja, da se določena vprašanja ponavljajo. Včasih bi si tudi želeli bolj inovativnih vprašanj, da lahko govorimo še o čem drugem.

V veleslalomu Ilka Štuhec to sezono še ni tekmovala. Kaj lahko pričakujemo od nje na Zlati lisici?
Kar precej treniramo veleslalom, saj je to osnovna disciplina. Vsekakor se v Maribor ne gre se samo pokazat. Ne bo šlo za turistično smučanje. Na štartu je vedno zato, da tekmuje.

Cilj je najbrž uvrstitev v finale?
Tudi v veleslalomu zna dobro smučati, tudi teren odlično pozna, ne vem pa, kaj bo dovoljevala proga. Štartala bo takoj za prvo trideseterico. Veliko dejavnikov bo vplivalo na izid, gotovo pa je, da si želi nastopiti dvakrat.

Se kaj bojite, da bo malce toplejše vreme, ki bo ta teden vladalo pri nas, uničilo podlago v Mariboru?
Po obdobju nizkih temperatur je prišla toplejša fronta. Verjamem, da bodo vseeno pripravili kakovostno podlago, ki bo večini tekmovalk omogočala dostojen napad.

V soboto že potujete v Are. Ritem bo naporen ...
Logistiko smo pripravili tako, da bo čim manj naporno. Zato smo se tudi odrekli slalomu v Mariboru, da se lahko preselimo v Are. V nedeljo greva z Darjo (Črnko) pregledat progo za smuk, v ponedeljek Ilko že čaka trening smuka in tudi priprava na superveleslalom.

Bo ob smuku tekmovala tudi v kombinaciji?
Bo, saj smo trenirali slalom, morda pa bo nastopila tudi v veleslalomu. O tem je še prezgodaj govoriti. Prvi teden SP-ja bo naporen, morda bo treba izpustiti tudi kakšen trening smuka.

Vaša varovanka se je po enoletni odsotnosti sijajno vrnila v svetovni pokal, a vendarle: kaj ji še manjka, da bi dosegla tisto raven iz sezone 2016/17, ko je bila skorajda popolna?
Malenkost bolj sproščeno in igrivo smučanje. Na progi mora čim manj razmišljati. Včasih imam občutek, da je premalo spontana. Ta spontanost reakcij, ki jih ne moreš predvideti, naredi tisto razliko. Je pa tako, da je šlo tudi smučanje v teh dveh letih naprej. Tekmovalke smučajo še bolj agresivno. Samo tak pristop prinaša pravi rezultat.

Na koncu še k Bolgaru Albertu Popovu, ki se je na slalomu v Kitzbühelu s številko 71 prebil na 9. mesto, v Schladmingu pa je bil 6. Preden ste postali trener Ilkine ekipe, ste bili v bolgarski reprezentanci. Ste trenirali Popova?
Sem. Eno leto sem bil njegov trener, in sicer, ko sem prvo leto prevzel mladince. Ker je bil perspektiven, so ga naslednje leto že uvrstili v A-ekipo.

Kako komentirate njegov bliskovit preboj med najboljše?
Zelo sem vesel. Spomnite se, ta fant je bil udeležen v smrtni nesreči Draga Grubelnika pred dobrimi tremi leti v Söldnu. Zato sem še toliko bolj vesel, da si je opomogel in pokazal svoj izreden talent. Bil je eden najperspektivnejših mladincev. Srečen sem tudi za vse ljudi, ki so si prizadevali, da se nekaj premakne in se zgodi odličen rezultat. Sreča je tudi, da so letos proge odlično pripravljene in je z visoko številko lažje priti v finale.

Tudi to, da v svetovni vrh, v katerem je le peščica držav, poseže nekdo iz skoraj eksotične Bolgarije, je najbrž dobrodošlo.
Vsekakor je to zanimivo. Vsi si želijo, da se tudi zunaj malega kroga držav, ki obvladujejo svetovni pokal, zgodi tak preboj. Morate pa vedeti, da se povsod trudijo. Popov je tudi dokaz, da alpske države niso privilegirane in da še zdaleč ni nujno, da le one dajejo odlične smučarje.