51-letni Massi, ki je Tino Maze popeljal do 13 medalj na velikih tekmovanjih (devet na svetovnih prvenstvih), bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Areju sicer v bolj družinski vlogi, vseeno pa je bil tik pred začetkom najpomembnejših tekem sezone primeren sogovornik za pogovor o aktualnem dogajanju v alpskem smučanju.

Številni so imeli ogromne težave na poti v Are. Tudi vi?
Ne, vse je šlo bolj kot ne po načrtu, je pa res, da je v Stockholmu zapadlo 30 cm snega, kar je dovolj, da je bilo mesto v krču, z njim pa tudi letališče. Čudi me, da je nastal tak kaos. Tehnologija ne gre v pravo smer, to trdim že nekaj časa. Nekaj je narobe.

Ste v Are odšli zasebno?
Da, družinsko. Tina bo spet sodelovala z Eurosportom, z nama pa je odšla tudi hčerka, tako da sem vzel očetovski dopust. Predvsem grem v Are zaradi otroka, moja prioriteta bo torej vloga očeta.

Verjetno boste vseeno imeli akreditacijo in se srečali s tekmovalkami, trenerji ...
Če si bom to zaželel, jo bom verjetno tudi dobil. Upam, da ne bo tako kot pred dvema letoma v St. Moritzu, ko so mi pri SZS-ju akreditacijo zablokirali ...

Takrat ste tik pred prvenstvom s SZS-ja dobili tudi odpoved, potem ko ste sodelovali slabi dve leti ...
Bilo je nekaj neumnih potez, ki so me užalostile, ampak sčasoma to pozabiš. Šport je kot bumerang, življenje pa tudi. Kar vržeš, se vrne in te udari v glavo. Saj ste videli v soboto na slalomu, žalostno je bilo gledati, kako so bile nekatere pet sekund za najboljšimi.

Zakaj so z izjemo Mete Hrovat Slovenke v tehničnih disciplinah precej daleč od vrha?
Dejavnikov je ogromno. Bazične priprave, materiali, strategija trenerjev ... Nekaj je očitno narobe. Težko rečem. Lani se je Denis Šteharnik pritoževal, da material, torej smuči Stoeckli, ni pravi, toda po menjavi je tehnika še slabša, izidi pa prav tako. Ko kriviš material, moraš biti zelo prepričan o tem. Nobena firma ne da slabega materiala, je pa treba veliko komunicirati.

Tudi Boštjan Kline je zapustil Stoeckli in šel na Nordico, pa to ni končalo njegove agonije ...
Ko je začel filozofirati in je prevzel to miselnost, ki zame ni zmagovalna, sem vedel, kam to pelje. Škoda, je izredno dober smučar, ki pa se je trenutno izgubil.

Se spomnite, kako je bilo pri Tini Maze, ko je šla z Rossignola na Stoeckli?
Ko gre za takšno spremembo, je v ozadju tudi psihološki dejavnik. Takrat je Andreja Perovšek s Tino naredil izredno delo in smo naredili uspešno zgodbo. To je bila pot v neznano, primerjav ni bilo, le Suterjeva je bila na Stoeckli. Ogromno dela je bilo. Na prvi tekmi se ni izšlo, a smo verjeli in gradili naprej. Vedno smo za neuspeh krivili sebe, ne drugih. Pri smučarjih pogosto slišimo razne izgovore. Je pa zanimivo, da nihče ne govori o smučarskih čevljih. Ti so skoraj pomembnejši kot smuči. Na eni od moških tekem sem opazil, da je imel tekmovalec čevlje prebarvane, da se ne bi videla znamka, saj je imel očitno čevlje proizvajalca, s katerim nima pogodbe.

Tina Maze ima bogato zbirko medalj s svetovnih prvenstev. Začelo se je v Val d'Iseru leta 2009. Do tedaj je veljalo, da ni smučarka za velika tekmovanja. Je za vas tisto prvenstvo, ko je osvojila srebrno medaljo v veleslalomu, še vedno prelomno?
Zagotovo. Finalni nastop je bil za anale, kar se tiče tehnike in pristopa na progi, kot je Face de Bellevarde. Tina je na svetovnih prvenstvih skupaj osvojila devet medalj. Eden od ciljev naše ekipe je bil, da osvoji več medalj velikih tekmovanjih kot Alberto Tomba in to ji je uspelo. Tina ima 13 medalj, Tomba 9. Imam podobno mentaliteto kot Američani, saj menim, da največ štejejo velika tekmovanja.

Pred šestimi leti se je zgodil odmeven incident v Schladmingu, ko ste se sprli z Mitjo Kuncem. Kako danes gledate na to?
Ah, to sem že pozabil. Nisem zamerljiv. Bil je zelo stresen trenutek. Kunca spoštujem, izreden športnik je bil, imel je celo večji potencial, kot je na koncu iztržil.

Stresnih trenutkov je bilo v vaši ekipi veliko, ob velikih tekmovanjih pa so živci sploh napeti. Tudi za tekmovalko je najbrž nekaj posebnega, ko so v igri medalje svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger, kajne?
Priprava na veliko tekmovanje zahteva na eni strani znanstvenika in na drugi strani čarovnika. Opažam, da gre tokrat taktika v napačno smer. Številne tekmovalke so brez pomislekov štartale v Mariboru. Več reprezentanc je s tem naredilo napako. Ne vidim logike, da tekmuješ v svetovnem pokalu, dva dni pozneje pa je na svetovnem prvenstvu že prvi trening smuka. Zdi se mi, da nekateri izgubljajo tekmo, preden pridejo na prizorišče.

Ilka Štuhec si je zelo želela na Zlato lisico, tudi njen trener Grega Koštomaj jo je podprl. V čem vidite težavo?
Domača tekma je lahko velik problem, sploh če je pred SP-jem, kar lisica vedno je. Jaz na Ilkinem mestu ne bi šel v Maribor, moja logika bi tako rekla. Nisem seveda v Ilkini ekipi, ampak z njenimi vožnjami v veleslalomu in s tem rezultatom ... 20. mesto ne šteje nič, ko gre za tekmovalko, ki zna zmagovati. Saj ne potrebuje točk za skupno razvrstitev! Ne vem, ne vidim logike, morda jo Grega Koštomaj. Tudi mi smo imeli leta 2009 podobne težave in smo razmišljali, da ne bi štartali.

Ste res? Mar niste želeli le sprovocirati Tino Maze?
Delno tudi. Potem se je res spravila k sebi. Bila je v majhni krizi in sem ji povedal, da če bo naslednji dan smučala slabo, bomo nastop na lisici odpovedali. Vem, da javnost tega ni dobro sprejela, ampak prednost ima seveda svetovno prvenstvo.

Kaj pa, če bi se vam Tina Maze uprla in bi nasprotovala vaši odločitvi, da ne gre na Zlato lisico, kjer je vedno zelo rada tekmovala?
Skregala bi se na polno. Zato sem bil tudi odgovorni trener. Odločitve so bile moje.

Kako spremljate napredek Petre Vlhove, za katero skrbi vaš nekdanji sodelavec Livio Magoni?
Z velikim veseljem! Navijam zanjo, Magoni je naredil veliko delo. Upam le, da ne bo vrgel preveč mesa na žar. Je največji delavec na svetu, upam pa, da ne bo vse to preveč zanjo. Trenutno je edina, ki je konkurenčna Shiffrinovi. Bila je le slalomistka, zdaj je začela zmagovati še v veleslalomu.

Magoni rad poudarja, kako se je veliko naučil od vas oziroma Tine ...
To je inteligenca človeka. Učiti se od boljših in ostati skromen ... Tudi jaz sem veliko potegnil od Giancarla Madesanija (sloviti italijanski atletski trener, ki je umrl pred enim letom; op. a.). Od slovenskih trenerjev žal nisem pogosto slišal, da bi se kdo kaj naučil od mene.

Bi vas pot še kdaj lahko pripeljala na Smučarsko zvezo?
Odvisno. Dokler bodo v cilju Kitzbühela birokrati, ki se tam sončijo ... Hvala, ne. Sem za operativce in delavce. Nikoli nisem videl Magonija, ki bi se sončil v cilju. Z birokrati, ki se sprehajajo po tekmah od denarja od sponzorjev, si nimam kaj pomagati. Še naša fizioterapevtka Nežka se ni sončila, ker bi jo nadrl. Izredne vojake sem imel.

Zakaj v slovenski reprezentanci ni tako vojaške discipline?
Ker je tako lažje. Vsi so zadovoljni, vsi delajo, kar hočejo. Opozarjal sem na strokovnem svetu, kaj se bo zgodilo, pa so samo kimali, naredili pa nič. Od bazične priprave naprej je veliko napak, veliko psevdotrenerjev. Glavno je imeti se luštno in govoriti, da smučaš za užitek. Kakšen užitek, prosim! Še Hirscher pravi, da je vsaka tekma boj za zmago in noben užitek. Užival sem jaz v soboto, ko sem šel v Cortino smučat po celcu.