V soboto se bo v Bruslju začela 106. dirka po Franciji. Prenosi vseh etap bodo na TV SLO 2. Nastopila bosta dva Slovenca, oba iz ekipe Bahrain Merida: Jan Tratnik in Matej Mohorič. Z 29-letnim Idrijčanom Janom Tratnikom smo se pogovarjali o njegovi pripravljenosti, pričakovanjih pred Tourom in favoritih za rumeno majico.

Vroče je v zadnjih dneh v Sloveniji. Ste treninge prilagodili, odšli na turo že zgodaj zjutraj?
Ne, saj moram biti navajen na vročino. Štartal sem vedno okoli 10. ure. Telo se mora prilagoditi na te razmere, saj bo zelo verjetno v Franciji podobno vreme. Upam sicer, da ekstremno vroče vendarle ne bo.

Večkrat preverite vremensko napoved?
Ne. Nočem se že zdaj obremenjevati s tem.

Kako deluje vaš organizem v vročih razmerah?
Potrebuje nekaj časa, da se navadi. Na kriteriju Dauphine na primer sta bili dve bolj vroči etapi, najbolj pa se je to poznalo na srčnem utripu. Telo namreč hitreje dehidrira, utrip pa se poviša. Predvsem moraš paziti, da dovolj popiješ in da ne pozabiš na soli in minerale. Energetski napitki, skratka. Spijem tudi en bidon (pol litra) na 20 minut, kadar je ekstremno vroče. Drugače enega ali dva na uro.

Bi vam koristilo, če bi vas gledalci v klanec polivali s hladno vodo?
Meni bi to prijalo, za nekatere bi bil pa to lahko tudi šok. Sam sem navajen hladne vode, veliko se kopam v Idrijci in Belci. Tu imamo naravno kopališče ob pritoku obeh rek, voda ima poleti okoli 18 ali 20 stopinj. Po treningu se rad vržem noter kar v kolesarskem dresu.

Na državnem prvenstvu v nedeljo niste krojili razpleta, je pa zmagal kolesar vaše ekipe Domen Novak. Zadovoljni?
Seveda. Cilj je bil, da zmaga eden izmed kolesarjev Bahrain Meride. Kapetana nismo določili, dogovorili smo se le, da bomo taktiko izbrali šele po polovici. Dirkali smo agresivno, poslali Domna v pobeg, tudi zadaj smo pazili, da se izoblikuje dobra skupina. Vse je šlo po načrtih. Sam rezultatsko sicer nisem bil uspešen, seveda bi si želel oditi na Tour z majico državnega prvaka, a imel sem dober trening, saj sem si otežil dirko. Vesel sem za Domna, saj sva dobra prijatelja. Spomnim se leta 2016, ko sem bil od marca poškodovan, pa sem potem tisto leto zmagal na državnem prvenstvu. Veliko mi je pomenilo in podobna zgodba je zdaj pri Domnu.

Prvič greste na Dirko po Franciji. O njej ste gotovo veliko slišali, med drugim tudi to, da se nobena dirka ne more primerjati z njo ... Kakšne želje imate, glede na to, da boste pomočnik?
Veliko sem že slišal o Touru, a o tem niti ne smem preveč razmišljati. Saj veste, vsi govorijo, kako je težko, kako leti že od štarta. Vesel sem, da sem v ekipi, vem, da sem pripravljen 100-odstotno. Hočem pokazati največ, kar znam. Tudi ko sem šel letos na Flandrijo in na Pariz–Roubaix, so mi govorili, kakšen masaker je tam. No, saj tudi v resnici je, a še vedno sem lahko dirkal. Malo so mi sicer manjkale izkušnje, a vseeno – to ni popolnoma drug svet. Če prideš dobro pripravljen in če si naredil vse, kar je potrebno, te ne sme biti strah.

Vaša ekipa Bahrain Merida bo močna, vsak dan boste v igri za etapno zmago, saj imate Nibalija, Dennisa, Colbrellija, Mohoriča ... Bo sploh kakšna možnost za vašo samostojno akcijo?
Drži, imamo močno ekipo. Nibalija za najtežje etape, Colbrellija, ko bo šlo za šprinterske zaključke, saj pobegi na lažjih etapah verjetno ne bodo uspešni. Delal bom zanj, da bo čim boljši v šprintu. Veliki cilj naše ekipe bo že drugi dan, ko bo ekipni kronometer. Tudi zato sem v ekipi. Zame bo malo priložnosti, 'na polno' bom šel 19. julija, ko bo posamičen kronometer, da vidim, kje sem. Na srednje težkih etapah bi si seveda tudi želel v kakšen beg.

Ste preučili traso in veste, kje bo priložnost za to?
Ne še povsem. Ko bo minil prvi teden dirkanja in bo stres manjši, bi mi lahko na kakšni delno hriboviti etapi uspel dober rezultat. Zadnji teden bodo spet dolgi klanci, kar bo teren za prave hribolazce in za favorite za končno zmago.

Tudi Matej Mohorič in Dylan Teuns bosta poskušala na takšnih etapah kot vi ...
Več kot jih bo poskušalo iz naše ekipe, lažje bo. Vedno pa potrebuješ tudi nekaj sreče, da si v pravi kombinaciji.

V kolesarstvu načeloma štejejo le prva mesta, ampak na Touru je malce drugače, kajne? Verjetno bi bili zelo zadovoljni tudi s tretjim mestom v posamezni etapi?
Zagotovo. Meni bi to pomenilo veliko, kakemu zvezdniku seveda precej manj. Sam bi bil zadovoljen že z deseterico na kakšni etapi.

Nibali naj ne bi dirkal na skupno razvrstitev. Bo res tako?
Rekel je, da gre na posamezne etape. Menim, da če preživi prvi teden brez težav, torej padcev ali kakšnih večjih zaostankov ob dirkanju na bočni veter, bi lahko spremenil mnenje. Torej, od začetka bo imel resda v glavi, da gre na etapne zmage, toda če se po desetih dneh izkaže, da je v igri v vrh, bo še kako izkoristil vsako priložnost.

S koliko kilogrami odhajate na Dirko po Franciji?
Pred dnevi sem se tehtal, imel sem 65 kg, kar je tri ali štiri kilograme manj kot običajno. Tako sem tudi načrtoval. Testi so pokazali, da sem ohranil moč, kar je najpomembneje. Da bom recimo v šprintu eksplozivno potegnil in dober v kronometru ... Z nekaj izgubljenimi kilogrami bom šel še lažje v klanec. Že na Dauphinu sem videl, da mi gre, v prvih dveh etapah nas je po klancih v ospredju ostalo okoli 50 ali 60 in bil sem zraven.

Na Dauphinu je imela vaša ekipa rumeno majico. Ste imeli zato več dela?
Ko je Dylan Teuns dobil drugo etapo in oblekel rumeno majico, so se karte premešale. Morali smo braniti majico, kar je pomenilo več dela. Moram sem paziti nanj in na primer nisem mogel v kakšen beg. Vseeno sem dobil dokaz, da je pripravljenost dobra, veliko dela sem moral opraviti. Vidim, da pri ekipi cenijo moje delo, navsezadnje grem tudi zato na Tour.

Imeli ste naporno pomlad, potem pa vam je uspela zmaga na prologu Dirke po Romandiji. Kako ste doživeli ta uspeh na dirki najvišjega razreda?
Najprej pomisliš, da je ves trud poplačan. Prvi del sezone je bil res naporen, začel sem februarja z dirko po Valencianu, bil sem v Dubaju, na Strada Bianche, Tirreno-Adriaticu, vozil sem vse klasike, tudi Pariz–Roubaix, kar ni bilo v načrtu. Za Romandijo sem bil vseeno motiviran, da stisnem iz sebe vse atome moči, zmaga je bila toliko slajša. Vse te enodnevne pomladanske dirke so skupaj in se ne moreš vračati domov. V prvem delu sezone več kot teden skupaj nisem bil doma, kar je težko za glavo.

Koga bi izpostavili med favoriti letošnje Dirke po Franciji?
Egan Bernal je prevladoval v Švici, močan je tudi v kronometru. Treba bo računati nanj. Vprašanje je, kako dober je Geraint Thomas. Neznanka je tudi Mikel Landa. Vedno ko napoveduje, da gre po dober rezultat, mu ne gre, boljši pa je v vlogi pomočnika.

Letošnja dirka bo nekaj posebnega tudi zaradi pogostih "izletov" nad 2000 metrov nad morjem ...
Tega sem vajen, bil sem na višinskih pripravah, dobro mi je šlo. Zadnji teden so sicer nekatere etape kratke, vendar se lahko favoriti udarijo na polno in je potem težko priti do cilja znotraj časovne omejitve. To je bolj težava.

Vas kaj skrbi 18. etapa in Galibier, ki je 2.640 metrov visoko?
Klanec je res težek, a celotna etapa vendarle ne tako zelo. Če si stoodstotno pripravljen, ne sme biti pretežko.