Po mnenju prenekaterih ljudi pa je bil odziv državnih in tudi deželnih oblasti občutno prepozen in tudi nezadosten.

V zadnjem času je medijski prostor zapolnjen s številnimi novicami o novem koronavirusu. Najbrž med nami ni več nikogar, ki ne bi bil tako ali drugače seznanjen s preventivnimi ukrepi pred širjenjem virusa. Vpliv medijev je v danih razmerah precejšen, saj je od načina poročanja odvisno, ali bodo pomembna dejstva ter opozorila stroke ustrezno prenesena širšim množicam. Lahko pa se ustvarjajo negotove razmere in ne nazadnje tudi panika. Le čas bo sodil, v kolikšni meri je bilo postopanje medijev v tej situaciji ustrezno.

Kako je nova bolezen postala "španska"
V današnjem prispevku si bomo nekoliko natančneje ogledali ukrepe oblasti ob izbruhu španske gripe, ki je jeseni 1918 vplivala na življenje naših prednikov. Tako kot priznana mehiška znamka piva nima nobene povezave z novim koronavirusom, tudi Španija ni imela posebnih vezi s "špansko" gripo. Bolezen ni ne izvirala iz Španije, niti ni bila kaj posebej drugačna tam – razen ene pomembne razlike – Španija je bila med prvo svetovno vojno nevtralna in kot taka ni bila del vojne cenzure. V državah, ki so bile v vojni, tudi v Avstro-Ogrski, katere sestavni del so bile slovenske dežele v tistem času, je bila prisotna državna cenzura medijev, saj je oblast želela imeti nadzor nad informacijami, ki bi jih lahko pridobil sovražnik. O novi virusni bolezni, ki se je širila med vojaštvom, zato ne ena ne druga stran ni poročala. Pogosto je cenzor tik pred tiskom prepovedal izdajo dela novice, kar se je v časopisu odrazilo s praznimi stolpci in vrsticami med besedilom. Svet je o novi bolezni zvedel šele, ko se je pojavila v Španiji in so tamkajšnji mediji začeli poročati o večjem številu obolelih, kar so povzeli tudi mediji iz drugih držav.

Širitev gripe po Evropi
Slovenski narod je o širitvi gripe konec septembra 1918 poročal takole: "Ni še dolgo tega, kar se je v Evropi pojavila nova bolezen, neke vrste hripa ali huda influenca, ki je ponekod nastopila mileje drugod huje, da, zahtevala je celo smrtnih žrtev. Na Španskem, kjer so jo zasledili najprej, menda ni storila zlega, dosti huje se je razpasla v Švici in Italiji , kjer jih je dosti za to boleznijo celo umrlo, hudo razsaja na Švedskem, našla je pa pot tudi k nam. Tako n. pr. znaša število obolelih v Budapešti okoli 100.000, od katerih marsikateri umre. Bolezen se pa še širi, zlasti med mladino. Iz Voitsberga na Štajerskem [kraj približno trideset kilometrov zahodno od Gradca, op. a.] poročajo, da je tamkaj obolelo okoli 130 delavcev in da so zato morali začasno opustiti nočno delo. Septembra je število smrtnih slučajev naraslo na 46. Tudi na Kranjsko je bila zanesena ta nova bolezen in je razširjena tudi v Ljubljani, zlasti med šolsko mladino, tako da so nekaj šol, med njimi menda tudi pripravnico morali zapreti. Upajmo, da se španska bolezen pri nas ne pojavi v tako hudi obliki, kakor marsikje drugod."

Na pogorišču stare nastaja nova država
Naša nekdanja skupna domovina Avstro-Ogrska je bila v oktobru 1918 v svojih zadnjih izdihljajih. Prva svetovna vojna se je bližala koncu in še pred njenim uradnim zaključkom je na našem prostoru nastala nova državna tvorba – Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je dober mesec dni pozneje združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ravno ta čas pa sovpada z drugim valom pandemije gripe, ki je prizadel naše kraje od septembra do decembra 1918. Takratna (avstro-ogrska) oblast je v upanju, da bi vsaj deloma omejila širjenje virusa, sklenila (v začetku oktobra) prekiniti pouk v šolah za en mesec, v nekaterih najbolj prizadetih vaseh v okolici Metlike pa skoraj do začetka meseca decembra. Ljudje so sicer očitali državi, da je ukrepala prepozno, saj je bil delež odsotnih otrok – preden so šole zaprli – od četrtine do treh četrtin vseh učencev.

Skrb za osebno higieno
Tako kot pri mnogih boleznih je bil tudi pri španski eden glavnih načinov zajezitve širjenja okužbe skrb za ustrezno higieno. Poglejmo si, kako so v ptujskem časopisu Štajerc predstavili novo bolezen ter kakšne ukrepe so predlagali prebivalstvu. Besedilo ohranjamo v izvirnem zapisu s tipkarskimi in slovničnimi napakami ter z nekaj dodatnimi opombami in pojasnili.

Kako poteka španska bolezen
"Hripa ali influenca pojavila se je najprej v Španiji in se imenuje radi tega tudi 'španska bolezen'. Ta bolezen se razširja večinoma s kašljem ali kihljajem povzročenimi izvržki od na influenci obolelih oseb. V nosni sluzi obolelih nahajajo se bacili v velikih množinah, kakor tudi od kašlja provzročenih [povzročenih, napaka v izvirnem besedilu, op. a.] izvržkov. Pri okuženih z hripo naselijo se bolezenske kali v veliki množini v goltancu, kar ima za posledico katarja v grlu [vnetje sluznice, op. a.]. Golt je glavna naselbina bolezenske razdraženosti. Iz golta razširijo se bacili na sluznico nosa, zračnika [sapnika, op. a.] in dospejo od tam v pljuča. Od druge strani pridejo ti bacili skozi požiralnik v črevesni kanal želodca in dajo povod nahoda, kašlja, bronhita, pljučnice in celo legarju [tifusu, op. a.] podobnim črevesnim katarom. Kali te bolezni razširjajo se v trupu zelo hitro, zastrupljajo organizem in dajo povod do znanih splošnih bolezenskih prikazni."

Kako se obvarovati pred okužbo
"V varstvo pred okuženjem naj se pazi na sledeče: 1. Drži tvoje grlo vedno snažno in skrbi za čistost tvojih ust. Izpiraj usta in grlo večkrat s svežo, čisto vodo in rabi v to svrho tudi v lekarnah kupljeno zelo antiseptične sluzo raztapljajoče superoxyd-preparat vodika. Kot taki se priporočajo: Hyperol, Perhydrol, Perhydrit, Anatol itd., ki se jih dobi v lekarnah. 2. Izogiblji se sob, v katerih leži bolnik na influenci. Če obiščeš bolnika ali če mu moraš celo streči, pazi na vestno snažnost tvojih ust in rok. Bolnik sam tudi naj izpira vsak dan usta na zgoraj omenjen način. On naj ne pljuva na tla, marveč v eno posodo z vodo. Bolnikova soba bodi svetla in dobro prezračena, zrak v njej naj se drži s hlapenjem vroče vode vedno vlažen. Robci, katere rabi bolnik, se morajo natančno izpirati in pogosto menjati. Tudi posteljno perilo zahteva natančne snažnosti. Izba se ne sme zmetavati [pometati, op. a.] na suho, ampak obrisati se jo mora z vlažnimi cunjami. Ako se v splošnem ozira na vse te odredbe, bode število in težkoča bolezni kmalu pojemala in bode epidemija, ki je žal že zahtevala toliko žrtev, izgubila svojo grozoto."

"Predočiti si moramo, da se vsaka bolezenska kal, ki sicer nima dolgega življenja, če se nahaja izven človekovega trupla, ravno v človeškem truplu močno razvija in je raditega zelo okužna. Skrbeti se mora, da se vsako, človeškemu bitju lahko dostopno, od bolnika kot izvržek izvirajočo bolezensko kal takoj popolnoma uniči. Temu namenu koristi moj predlog in naj se ga zdravi in bolni v blagor vsakega posameznega vestno držé."

Pri časopisnih prispevkih tistega časa običajno ne vemo, kdo je bil avtor posameznih novic, saj razen nekaterih izjem avtorji niso bili podpisani. Pod zgornje vrstice je bil tako podpisan zdravnik P. Kniely, kar je priporočilom dalo dodatno veljavo.

Različna poimenovanja iste bolezni
Ena večjih težav, s katero se soočamo pri preučevanju španske gripe, je v njenem različnem poimenovanju. Tako je v raznih virih omenjena kot: gripa, španska gripa, španska bolezen, španska, hripa, španska hripa, španska influenca, španska influenza, pljučnica, pneumonia, pa še kaj bi se našlo. Uradne številke o obolelih in umrlih v Avstro-Ogrski ni bilo vse do oktobra 1918, saj v skladu z državnim zakonom št. 67, s 14. aprila 1913 o "zambrambi in zatiranju prenosnih bolezni" gripa ni bila nalezljiva bolezen, ki bi se jo moralo prijavljati oblastem. To se je spremenilo šele v zadnjem mesecu obstoja Avstro-Ogrske.

Kako smrtonosna je bila bolezen v naših krajih
Okvirna ocena števila žrtev španske gripe za Avstro-Ogrsko je okoli 250.000 oseb. Za primerjavo naj omenimo nekaj številk iz tega časa. Med prvo svetovno vojno je v Avstro-Ogrski zaradi posledic bolezni (brez španske gripe), mraza ter lakote umrlo okoli 450.000 ljudi. Polega tega je vojna zahtevala približno 1,1 milijona – oziroma po drugih ocenah 1,2 milijona žrtev med vojaštvom, poleg dodatnih 450.000 vojnih ujetnikov, ki vojne niso preživeli, ter 300.000 pogrešanih, ki se niso vrnili domov.

Prihodnji teden si bomo ogledali poročilo mestnega fizikata – urada, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni, o zdravstvenem stanju ljubljanskega civilnega prebivalstva, ki je bilo objavljeno zadnjega dne meseca oktobra 1918. Nekaj besed bomo namenili tudi pregledu dnevnega časopisja iz tega časa, s poudarkom na poročilih, vezanih na špansko bolezen iz najbolj prizadetih krajev in vasi na Slovenskem, predvsem s širšega območja Metlike.