Kako so se po različnih skupinah porazdelili glasovi ameriškima predsedniškima kandidatoma, republikancu Donaldu Trumpu in demokratu Joeju Bidnu, so ugotavljali anketarji po izhodu z volišč. Na t. i. exit polls so anketiranci podjetja Edison Research ustavili 15.590 volivcev iz različnih predelov ZDA, potem ko so zapuščali volišče, oziroma so jih poklicali po telefonu, da bi čim bolj zajeli tudi mnenje tistih, ki so se letos odločili glasovati predčasno, večinoma po pošti. Ugotovitve je povzel New York Times.

Verni protestanti in katoličani v veliki večini za Trumpa

Nekateri izsledki so pričakovani, spet drugi nekoliko manj. Za zdajšnjega predsednika Trumpa je glasovalo 49 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk. Biden ima mnogo večjo podporo pri različnih rasnih skupinah – med temnopoltimi je zanj glasovalo kar 87 odstotkov volivcev, med Latinskoameričani 66 odstotkov in med volivci z azijskimi koreninami 63 odstotkov. Trump ima prevlado med večinskim belskim prebivalstvom, saj je med to skupino zanj glasovalo 57 odstotkov pripadnikov, za Bidna pa le 42. Še posebej velika podpora republikanskemu kandidatu pa je med belimi in hkrati vernimi volivci, tako protestantskimi kot katoliškimi, saj je v tej skupini dobil kar 76 odstotkov glasov. Zanimivo, saj je tudi Biden katoličan.

Sorodna novica Kako je potekal razburljiv volilni dan v ZDA, ki so mu sledili še bolj razburljivi povolilni zapleti

Mlajši za Bidna, starejši za Trumpa

Zanimiva je starostna struktura podpornikov enega oziroma drugega. Med mlajšimi volivci, starimi od 18 do 29 let, ki predstavljajo 17 odstotkov vseh volivcev, je favorit jasen – to je demokrat, saj je zanj glasovalo 62 odstotkov mladih, za Trumpa pa 35. V drugih starostnih skupinah so razmerja moči bolj izenačena, saj se podpora enemu in drugemu giblje med 45 in 52 odstotki.

Za Bidna je glasovalo 55 odstotkov takih, ki imajo končano fakulteto, za Trumpa pa 42 odstotkov. Biden ima več podpornikov med neporočenimi volivci (57-odstotna podpora), Trump pa med poročenimi (54 odstotkov proti 44). Pričakovano glede na njuna stališča je za demokrata glasovalo tudi 61 odstotkov istospolno oziroma transspolno usmerjenih volivcev, ki sicer predstavljajo le sedem odstotkov volilne baze.

Manj premožni za Bidna, premožni za Trumpa

Volivce so ob izhodu z volišč vprašali tudi o skupnem dohodku njihovega gospodinjstva v letu 2019. Med tistimi, ki imajo letni dohodek pod 50.000 dolarjev, je 57 odstotkov glasovalo za Bidna, 42 odstotkov pa za Trumpa. Med najpremožnejšimi, z letnim dohodkom nad 100.000 dolarjev, pa je položaj prav nasproten – 54 odstotkov jih podpira Trumpa, 43 pa Bidna.

Trumpov štiriletni mandat je bil na gospodarskem področju res uspešen, če ne bi izidov spomladi pokvarila pandemija covida-19. Kar 72 odstotkov Trumpovih volivcev je namreč odgovorilo, da je finančni položaj njihove družine danes boljši kot pred štirimi leti, le 23 odstotkov pa, da je slabši. Tisti, ki se jim je gmotni položaj poslabšal, so seveda zato v večji meri volili za Trumpovega protikandidata.

Sorodna novica Trumpu na Floridi do zmage pomagali Američani kubanskega rodu

Bidnu pa je uspelo na volišča očitno spraviti nove volivce. Med tistimi, ki so glas na predsedniških volitvah oddali prvič, jih je kar 66 odstotkov obkrožilo Bidnovo ime, le 32 odstotkov pa ime zdajšnjega predsednika.

Vzhod in zahod demokratska, jug in sredina republikanska

Kot kaže rdeče oziroma modro obarvan volilni zemljevid ZDA, imajo republikanci največjo podporo na jugu in v osrednjem delu države, demokrati pa na vzhodu in zahodu. Za Bidna je volilo 60 odstotkov tistih, ki živijo v mestu z najmanj 50.000 prebivalci, za Trumpa pa 54 odstotkov tistih, ki živijo na podeželju. V majhnih mestih in v predmestjih imata približno enako podporo.

Za Trumpove volivce najpomembnejše gospodarstvo, za Bidnove rasna neenakost

Zanimivo je tudi vprašanje, katera tema je najbolj vplivala na odločitev volivcev za enega ali drugega kandidata. Trumpovim volivcem sta daleč najpomembnejša stanje gospodarstva ter stopnja kriminala in varnosti, Bidnovi volilni bazi pa vprašanje rasne neenakosti, pandemija covida-19 in zdravstveni sistem.