Kot enega od primerov teh "zelenih" iger organizatorji, denimo, navajajo prizorišče, kjer bodo potekale tekme v alpskem smučanju. Smučarsko središče v Jančingu, 90 kilometrov od Pekinga, bo v celoti delovalo na vetrno in sončno energijo, navajajo. A obstaja ena težava – prizorišče so postavili sredi naravnega rezervata, za potrebe gradnje pa so oblasti celo na novo zrisale meje zaščitenega območja, navaja CNN.

Smučarsko središče so zgradili prav sredi nekdanjega osrednjega dela naravnega rezervata Songšan, parka, ki so ga ustanovili leta 1985, da bi tako zaščitili tamkajšnje neokrnjene gozdove, visokogorske travnike in bogato biotsko raznolikost. A ko so Pekingu leta 2015 podelili organizacijo olimpijskih iger 2022, so na novo zarisali meje rezervata in pri tem izključili območje, kjer so pozneje zgradili smučarske proge, na pobočju gore Šjao Hajtuo, drugega najvišjega vrha širše okolice Pekinga.

Meje so sicer na drugem koncu razširili, tako, da je park danes dejansko večji za 30 odstotkov, a kritiki pravijo, da to ne bo moglo odtehtati izgube živalskih in rastlinskih vrst ter škode, ki jo je gradnja prizorišča povzročila občutljivemu ekosistemu rezervata in izgubo Šjao Hajtuoja, kjer je biotska raznolikost največja.

"To je res velika škoda, ker je prvotni osrednji del parka eden redkih krajev v severnem Pekingu z visokogorskimi travniki," je povedal kitajski ekološko strokovnjak, ki je želel ostati anonimen. "Prav zaradi tega edinstvenega ekosistema je bil Songšan zaščiten kot naravni rezervat."

Pravljica za olimpijski komite?

V Songšanu živijo številne ogrožene vrste, med njimi zlati orel in redke orhideje. Po kitajski zakonodaji ne sme v osrednji del parka vstopiti nihče, razen znanstvenih odprav z vladnim dovoljenjem, gradnja znotraj tega območja je najstrožje prepovedana – vsaj bila je do spremembe meja.

Ko so to izvedeli okoljevarstveniki, so bili ogorčeni, pogrom na družbenih omrežjih je bil precejšen in mnogi so se spraševali, zakaj je bilo treba olimpijska prizorišča postaviti ravno v naravni rezervat. Ker kritika oblasti na Kitajskem ni ravno sprejemljiva, so objave cenzorji naglo izbrisali, a s tem samo še prilili olje na ogenj.

Ob stopnjevanju pritiska se je oglasil Džang Sudži, takratni namestnik direktorja okrožja Jančing, ki je za časopis Beijing Daily leta 2015 zatrdil, da meje parka Songšan ostajajo nespremenjene in da olimpijska prizorišča ne bodo znotraj rezervata.

To naj bi kitajski organizatorji zagotovili tudi Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, ki je v svojem poročilu kandidature Pekinga leta 2015 zapisal, da bodo predlagana smučišča "ob" rezervatu, a priznal, da je predlagano območje "del istega gorskega ekosistema" kot rezervat, zato da bo treba veliko ekoloških raziskav.

Ko se je gradnja smučarskega centra leta 2017 začela, so okoljevarstveniki skušali priti do odgovorov in s pomočjo pravnih vzvodov terjali od vlade preglednost in natančne informacije o novih mejah rezervata, a je vlada objavo podatkov zavrnila, češ da gre za "državne skrivnosti".

Prvo prizorišče samo z umetnim snegom

Do CNN-ove zgodbe prihaja v času, ko se kitajska zgodba o "zelenih igrah" vse bolj sesuva, kritiki pa se sprašujejo, kakšen bo pravi okoljski davek iger v Pekingu. In eden od večjih vprašajev je tudi umetni sneg. Glede na to, da je podnebje v Pekingu sušno, se bodo organizatorji namreč sploh prvič v zgodovini iger v celoti zanašali na umetni sneg, strokovnjaki pa opozarjajo, da bo to močno izčrpalo vodne vire.

Kot poroča Bloomberg, več deset naprav že tedne brni in ustvarja podlago za tekme – in to ne samo na progah, ampak zasnežujejo tudi okoliška pobočja in gozdove ter spreminjajo pokrajino iz sive v belo zimsko pravljico, da bi bila podoba kar najbolj telegenična.

Umetni sneg, ki ga izdelujejo tako, da vodo s pomočjo kemikalij spreminjajo v led, je sicer postal v času globalnega segrevanja na prizoriščih zimskih olimpijskih iger v zadnjih izdajah nuja (v Sočiju leta 2014 je bilo umetnega snega 80 odstotkov, v Pjongčangu leta 2018 že 90 odstotkov), prav tako na prizoriščih smučarskih tekem v svetovnem pokalu, saj kompaktna podlaga omogoča bolj enakovredne razmere za tekmovalce, a v Pekingu pravega snega ne bo niti za vzorec.

Kitajska kot nova smučarska destinacija?

Sorodna novica Lahko olimpijske igre uveljavijo Kitajsko kot zimsko športno destinacijo?

Okoljevarstveniki še opozarjajo, da ne gre zgolj za stvar dveh tednov, kolikor bodo trajale olimpijske igre, ampak da bodo vse omenjene težave in sporni posegi v naravo obstali tudi, ko izzveni zadnja himna – kitajska vlada si namreč prizadeva, da bi Jančing postal mednarodno zimsko športno središče, za kar namerava zgraditi še več prog in jih razširiti na sto hektarov, in še več infrastrukture, ki bi lahko sprejela zastavljenih pol milijona obiskovalcev letno, kar bi lahko dokončno sesulo tamkajšnji ekosistem.

Še bolj ambiciozne načrte imajo za Džjangdžjakov, za katerega upajo, da bo postal nekakšna kitajska različica mondenih alpskih letovišč, redno zasneževanje z umetnim snegom pa bi lahko še bolj izčrpalo že tako redke vodne zaloge. Pokrajina velja za eno najbolj sušnih v državi, polovica Džangdžjakova trpi za hudim pomanjkanjem vode, okoli 10 odstotkov tamkajšnjih vodnih virov pa bodo zdaj porabili za umetni sneg, je potrdil Džao Vejdong, predstavnik olimpijskih iger.

“V pokrajini, kjer pozimi praktično ni vode, bodo zagotovo posledice za okolje,” je za Bloomberg povedala Carmen de Jong, geografinja z univerze v Strasbourgu. “Polovico leta, med sezono zimskih športov, vode v naravnem ekosistemu ni." Stroko skrbi tudi, da bi umetni sneg škodil okolju, ko se stopi. Kitajska naj bi za pripravo prizorišč in okolice potrebovala kar 2 milijona kubičnih metrov vode, količina, s katero bi napolnili 800 olimpijskih bazenov, opozarja de Jong.

Smuk vseh smukov

Zakaj je bila gora Šjao Hajtuo izbrana za prizorišče tekem v alpskem smučanju, je sicer jasno – z vertikalnim spustom 900 metrov je idealna za eno najbolj strmih prog na svetu. Za olimpijski smuk MOK zahteva spust najmanj 800 metrov, kar izloči večino pekinških vzpetin. Je pa takih malo morje v sosednji pokrajini Hebej.

Džangdžjakov, kjer bodo potekale tekme v deskanju na snegu in biatlonu, je denimo že zdaj priljubljena smučarska destinacija z vso potrebno infrastrukturo, a ekologi menijo, da je posredi ekonomski vidik – Peking preprosto noče, da bi se dobički od zimskih športov v prihodnosti prelivali v Hebej.

MOK je v odzivu na CNN-ovo zgodbo podal odgovor, da razvoj Jančinga "spreminja pokrajino, ruralno predmestje Pekinga, v pomembno turistično destinacijo za vse letne čase, s tem pa izboljšuje življenja in pomaga lokalnemu gospodarstvu". MOK, ki si je za cilj do leta 2024 zastavil do okolja prijazne igre, je ob tem še pohvalil Kitajsko, ker je izpolnila svojo obljubo "ogljično nevtralnih" iger.