Poletne olimpijske igre potekajo od leta 1896, zimski športniki pa so morali na svoje največje tekmovanje počakati do leta 1924. Slovenski športniki so se udeležili že prvih iger, do leta 1988 so bili glavni predstavniki v jugoslovanskih ekipah, od leta 1992 pa tekmujejo pod slovensko zastavo.

Na medaljo je bilo treba počakati do leta 1984, ko je Jure Franko zablestel v veleslalomu v Sarajevu in si prismučal srebro. Od takrat so se Slovenci vrnili praznih rok le iz Albertvilla leta 1992, Nagana leta 1998 in Torina 2006. Skupaj so do Pjongčanga 2018 osvojili 21 medalj (2 zlati, 8 srebrnih in 11 bronastih).

Chamonix 1924

Na prvih zimskih igrah smo imeli Slovenci dva predstavnika. Zdenko Švigelj (32. mesto) in Vladimir Kajzelj (34. mesto) sta nastopila v teku na 18 km, v maratonu na 50 km pa sta oba odstopila.

St. Moritz 1928

Smučarji tekači so bili edini predstavniki tudi na igrah v St. Moritzu. Nastopili so Joško in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Najboljšo uvrstitev je z 23. mestom na 50 km dosegel Joško Janša. Zmagal je Šved Erik Hedlund, ki je vse tekmece prehitel kar za 13 minut.

Lake Placid 1932

Slovenski športniki na prve zimske olimpijske igre, ki so potekale zunaj Evrope, zaradi visokih logističnih stroškov ni bilo.

Garmisch-Partenkirchen 1936

Vrnitev iger v Evropo je pomenila tudi številčnejšo slovensko zasedbo, saj je v Nemčijo odpotovalo 18 članov. Prvič se je zgodilo, da se je slovenski športnik zavihtel v prvo deseterico - smučarski tekač Franc Smolej je na 50 km osvojil 10. mesto, kar je bila vse do iger v Salt Lake Cityju 2002 najboljša slovenska posamična uvrstitev v smučarskih tekih na OI-ju. Moška štafeta 4 x 10 km je bila prav tako deseta. Izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.

St. Moritz 1948

Na prvih povojnih igrah je sodelovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V najdaljši disciplini na 50 km so se Slovenci razvrstili drug za drugim - Jože Knific je bil 14., Franc Smolej 15., Matevž Kordež pa 16. Zasedba Tone Razinger, Kordež, Tone Pogačnik in Knific pa je štafeto 4 x 10 km končala na devetem mestu.

Oslo 1952

Na prvih skandinavskih zimskih olimpijskih igrah je nastopilo le 5 slovenskih športnikov. Najbolje se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto. V smučarskih tekih so prvič lahko nastopile tudi ženske, Angela Kordež je na 10 km osvojila 16. mesto.

Cortina d'Ampezzo 1956

V zahodno sosedo je odpotovalo 15 slovenskih športnikov, ki so nastopali v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.

Squaw Valley 1960

Podobno kot na igre v Lake Placidu 1932 se tudi tokrat na igre v Severni Ameriki zaradi visokih stroškov ni podal nihče iz jugoslovanske reprezentance.

Innsbruck 1964

V Avstrijo je odpotovala najštevilčnejša jugoslovanska reprezentanca do takrat, vzrok so bili hokejisti, vsi člani ekipe so prihajali iz Slovenije. Izjemna generacija Albin Felc, Ivo in Bogo Jan, Viktor Tišlar, Tone Gale in drugi je osvojila 14. mesto. V posamičnih disciplinah je najboljšo uvrstitev s 23. mestom v slalomu dosegla smučarka Majda Ankele.

Grenoble 1968

Na igrah so spet sodelovali hokejisti, kar je število slovenskih športnikov dvignilo na 28. Bili so najboljši v skupini B in s tem osvojili končno 9. mesto. Skakalec Ludvik Zajc je bil na 90-metrski napravi deveti, na 70-metrski skakalnici pa je končal na 14. mestu. Smučarka Majda Ankele je bila 12. v slalomu.

Saporo 1972

Na igre je potovalo 24 slovenskih športnikov, hokejisti so tretji zaporedni turnir končali na 11. mestu. Na prvih azijskih igrah so se najbolj izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90-metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil na manjši napravi deseti.

Innsbruck 1976

Jugoslovanski niz nastopanj na hokejskem turnirju se je začel v Innsbrucku leta 1964, ducat let pozneje pa se je na istem prizorišču tudi končal. Ekipa, v kateri je bilo 11 članov Olimpije in 6 Jesenic, je tekmovanje končala na 9. mestu. To so bile prve igre, na katerih je nastopal legendarni smučar Bojan Križaj. Veleslalom je končal na 18. mestu, slaloma pa ni končal. Najboljšo uvrstitev med skakalci je dosegel Bogdan Norčič, ki je bil 28. na večji napravi.

Lake Placid 1980

To so bile prve igre, na katerih so se slovenski športniki enakovredno borili za olimpijske medalje. Prej omenjeni Bojan Križaj je veleslalom končal na četrtem mestu. Bron mu je ušel za le dve stotinki, kolikor je bil hitrejši Avstrijec Hans Enn. Prepričljivo je zmagal Ingemar Stenmark. Odličen moštven uspeh sta dopolnila osmi Boris Strel in 12. Jure Franko. V slalomu je od slovenskega kvarteta edini v cilj prišel Jože Kuralt, ki je bil 13.

Sarajevo 1984

Na domačih igrah so slovenski športniki prišli do prve medalje na zimskih igrah (tudi v zgodovini jugoslovanske reprezentance). Zgodovino je pisal Jure Franko, ki je v veleslalomu osvojil srebrno medaljo. Hitrejši je bil le Max Julen. Imenitni slovenski dan sta zaokrožila Boris Strel (5. mesto) in Bojan Križaj (9.). Ta je imel ogromna pričakovanja na slalomu, kjer pa je sedmi, Tomaž Cerkovnik je osvojil 11. mesto, Jože Kuralt pa 13. Na igrah je debitirala komaj 15-letna Mateja Svet, ki je bila 15. v slalomu. Opazni so bili tudi skakalci na večji napravi (11. Tomaž Dolar, 13. Primož Ulaga in 15. Vasja Bajc).

Calgary 1988

Slovenski športniki so na zadnjih igrah pod jugoslovansko zastavo osvojili kar tri medalje. Mateja Svet je bila srebrna v slalomu, blizu medalji pa je bila tudi v veleslalomu, ki ga je končala na četrtem mestu. Za zgodovinski uspeh so poskrbeli smučarji skakalci z dvema medaljama. Matjaž Debelak je bil na veliki napravi bronast, skupaj s Primožem Ulago, Matjažom Zupanom in Miranom Tepešem pa je bil srebrn na ekipni tekmi. Blizu medalji je bil tudi Tepeš na manjši napravi, kjer je osvojil četrto mesto.

Albertville 1992

Slovenija je prvič nastopila na olimpijskih igrah kot samostojna država. Na slovesnosti ob odprtju 8. februarja je slovensko zastavo nosil Franci Petek. Ta se je na igrah dvakrat zavihtel v prvo deseterico. Na veliki napravi je bil osmi, skupaj s Samom Gostišo, Matjažem Zupanom in Primožem Kopačem pa šesti na ekipni tekmi. Med alpskimi smučarji se je najbolj izkazala Nataša Bokal s sedmim mestom v kombinaciji.

Lillehammer 1994

To so bile prve zimske igre, na katerih so slovenski športniki osvojili medaljo za samostojno Slovenijo − in to kar tri. Bronasto dobro so zaznamovali trije alpski smučarji. Najprej je bila tretja Alenka Dovžan v kombinaciji, nato pa še Katja Koren in Jure Košir v slalomu. Dvakrat je bil blizu tudi Mitja Kunc, ki je bil četrti v slalomu in sedmi v kombinaciji. Katja Koren je imela odlične igre, saj je bila poleg medalje še sedma na superveleslalomu in deseta v smuku. Največji uspeh do tega trenutka so poskrbeli v biatlonskem taboru, Janez Ožbolt je bil deveti na sprintu, deveti pa je bil tudi smučarski skakalec Robert Meglič na veliki napravi.

Nagano 1998

Igre v Aziji so minile brez slovenske medalje, ki je bila nekajkrat res blizu. Peta mesta so namreč osvojili smučar Jure Košir (veleslalom), biatlonka Andreja Grašič (15 km) in Primož Peterka (velika naprava). Peterka je bil še šesti na manjši napravi.

Salt Lake City 2002

V ZDA je odpotovalo rekordnih 40 slovenskih športnikov, ki so se domov vrnili z eno bronasto medaljo. Za to so poskrbeli skakalci Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta, ki so bili tretji na ekipni tekmi. Deskar Dejan Košir je bil v veleslalomu peti, Petra Majdič je bila sedma na zasledovalni tekmi smučark tekačic, isto uvrstitev pa je v sprintu dosegla Andreja Mali. Osmo mesto sta osvojila biatlonka Andreja Grašič na zasledovanju in smučar Mitja Kunc v slalomu.

Torino 2006

To so bile zadnje zimske igre, iz katerih so se slovenski športniki vrnili brez medalje. Petra Majdič je bila šesta na tekmi smučark tekačic na 10 kilometrov, isto mesto je osvojil deskar Dejan Košir v paralelnem veleslalomu, tik za njim pa je tekmo končal Rok Flander. Šesta je bila še ženska biatlonska štafeta.

Vancouver 2010

Slovenski športniki so se iz Kanade vrnili s tremi medaljami, za dve srebrni je poskrbela najuspešnejša slovenska smučarka v bogati zgodovini tega športa. Tina Maze je bila druga tako v superveleslalomu kot veleslalomu, blizu medalje pa je bila tudi v kombinaciji, kjer je bila peta. Petra Majdič je bila v Vancouvru v življenjski formi. Na ogrevanju pred prvo tekmo (sprintom) je padla v jamo, kjer si je nalomila več reber, a vseeno v bolečinah osvojila bron. Odlična sta bila biatlona - Klemen Bauer je bil četrti na sprintu (le za malenkost je zaostal za Jakovom Fakom, ki je takrat nastopal še za Hrvaško), Teja Gregorin pa peta na tekmi s skupinskim startom. Šesta sta bila smučar Mitja Valenčič (slalom) in skakalec Robert Kranjec (srednja naprava).

Soči 2014

V Rusiji se je zgodil poseben mejnik, saj so Slovenci osvojili kar osem medalj, največ v zgodovini tako poletnih kot zimskih iger. Nastopilo je kar 66 tekmovalcev. Tina Maze je nepozabni karieri dodala zlato piko na i - olimpijska prvakinja je postala v smuku in veleslalomu. Smučarski skakalec Peter Prevc je bil drugi na srednji napravi in bronast na večji. Z dvema medaljama se je v domovino vrnil tudi deskar Žan Košir, ki je bil drugi na paralelnem slalomu, tretji pa na paralenem veleslalomu. Bron sta osvojila še tekačica Vesna Fabjan v sprintu in biatlona Teja Gregorin na zasledovalni tekmi. V taki neverjetni zbirki se kar pozabijo četrta mesta, za las so brez medalje ostali še Tina Maze (kombinacija), Jakov Fak in Teja Gregorin (oba skupinski start). Zgodovino so pisali tudi hokejisti, ki so se prvič v zgodovini samostojne Slovenije prebili na igre in osvojili neverjetno 7. mesto.

Pjongčang 2018

Zaradi uspešnih hokejistov, ki so se spet uvrstili na igre (in osvojili 9. mesto) je v Južno Korejo odpotovalo rekordnih 71 Slovencev, ki so v domovino prinesli dve medalji. Biatlonec Jakov Fak je bil drugi na 20 km, deskar Žan Košir pa tretji na paralelnem veleslalomu. Smučar Žan Kranjec je bil četrti v veleslalomu, skakalci peti na ekipni tekmi, smučarki tekačici Alenka Čebašek in Anamarija Lampič pa šesti v ekipnem sprintu. Omenimo še smučarja prostega sloga Filipa Flisarja, ki je bil edini tekmovalec v zgodovini smučarskega krosa, ki se je na vseh treh igrah, kjer je ta šport potekal (2010-2018) uvrstil v polfinale, a vedno ostal brez preboja v finale. Nastop v Koreji je končal na sedmem mestu.

Vsi dobitniki medalj