Borut Pahor se je rodil leta 1963 in odraščal v Šempetru pri Gorici v družini učitelja in šivilje. Njegovo zgodnje otroštvo je zaznamovala smrt očeta, ki je umrl, ko je bil Pahor star tri leta. V mladosti se je ukvarjal s kotalkanjem in manekenstvom, v srednješolskih letih pa je začel kazati tudi politične ambicije. Med šolanjem na novogoriški gimnaziji je bil v vodstvu Zveze socialistične mladine Slovenije, v Zvezo komunistov Slovenija pa je vstopil proti koncu študija mednarodne politologije na tedanji Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani. S 26 leti je postal najmlajši član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva. Leta 1990 je bil delegat na zadnjem, januarskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in ga tudi predčasno zapustil skupaj s celotno slovensko delegacijo.
O predsedniški kandidaturi razmišljal že leta 2007, leto pozneje postal premier
Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1992, leto pozneje pa je postal podpredsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). Na volitvah je bil za poslanca izvoljen tudi leta 1996 in 2000, v svojem tretjem mandatu je postal tudi predsednik državnega zbora. Pred zaključkom tretjega poslanskega mandata je bil leta 2004 izvoljen za evropskega poslanca. Funkcijo je opravljal do jeseni leta 2008, ko je bil ponovno izvoljen v državni zbor.
Na predsedniških volitvah 2007 je dolgo veljal za kandidata z možnostmi za zmago, vendar se je po dolgotrajnem premisleku in upoštevaje stališča stranke 22. junija odločil, da bo stranko raje popeljal na parlamentarne volitve leto pozneje.
Pod njegovim vodstvom je stranka Socialnih demokratov na državnozborskih volitvah septembra 2008 dosegla relativno zmago in potrojila število poslanskih mandatov. Pahor je postal mandatar in sestavil koalicijsko vlado, ki so jo sestavljale stranke SD, Zares, DeSUS in LDS. Mandat predsednika vlade je Borut Pahor predčasno končal z neizglasovano zaupnico. Državni zbor Republike je namreč septembra 2011, tri leta po tem, ko je SD slavil na volitvah, v paketnem glasovanju zavrnil vse ministrske kandidate.
Z inovativno kampanjo do zmage na volitvah
Kandidaturo za predsednika republike je Borut Pahor napovedal ob porazu na kongresu stranke SD, ko je bil v drugem krogu glasovanja s tesno večino za predsednika stranke izvoljen Igor Lukšič.
Veliko zanimanje javnosti je Pahor pritegnil s svojo kampanjo, med katero je prostovoljno opravljal najrazličnejše poklice. Na podlagi javnomnenjskih raziskav Pahor sprva ni veljal za resnega kandidata proti aktualnemu predsedniku Danilu Türku, a mu je s pomočjo domiselne kampanje in prepričljivih televizijskih soočenj podpora med volivkami in volivci rastla. V prvem krogu se je tako s skoraj 40 odstotki skupaj z aktualnim predsednikom Türkom, ki je prejel slabih 36 odstotkov uvrstil v drugi krog. Kandidat SDS-a Milan Zver je prejel 24 odstotkov glasov. Za predsednika je bil izvoljen v drugem krogu decembra 2012, ko je prejel več kot 67 odstotkov glasov.
Prvi Pahorjev petletni mandat je minil brez večjih pretresov in političnih pritiskov. Med drugim je uvedel dan odprtih vrat Predsedniške palače ob vseh državnih praznikih ter javno predstavitev kandidatov za nekatere javne funkcije, kot so ustavni sodniki, guvernerji bank itd.
Pred predsedniškimi volitvami 2017 je napovedal, da se bo potegoval za še en mandat. V prvem krogu je prejel 47 odstotkov glasov in se v drugi krog se uvrstil s tedanjim kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je osvojil slabo četrtino glasov. Novembra 2017 je Pahor drugi mandat osvojil s 53 odstotki glasov volivk in volivcev.
Pahorju so med kampanjo – tokrat se je v okviru nje odločil za pešačenje po Sloveniji, med katerim je prehodil 745 kilometrov in obiskal 300 krajev –, očitali predvsem neodzivnost in molčečnost, ko bi se kot predsednik po mnenju številnih moral oglasiti. Sam je v obeh kampanjah, posebej v drugi, poudarjal svoj objektivni položaj in pripravljenost sodelovanja s katero koli vlado ter poudarjal pomen dialoga. Nekatera srečanja in skupna zaznamovanja so v javnosti vzbudila več polemik. Julija 2020 je z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello položil vence k bazoviškim žrtvam in fojbam, skupaj sta se udeležila tudi slovesnosti ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti, oktobra 2020 pa se je z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom udeležil 100. obletnice koroškega plebiscita.
Kljub kritikam ob izteku mandata čuti zadoščenje
V času epidemije koronavirusa je Pahor ob velikem razhajanju opozicije in koalicije predstavnike parlamentarnih strank povabil na skupni pogovor, drugič tudi s predstavniki zdravstvene stroke. Obakrat so se sestanka udeležile vse stranke, razen Liste Marjana Šarca in Levice, ki sta pogovore zavrnili. Del javnosti mu je ob tem vse glasneje očital, da se v javnosti ni jasno izrekal in izražal stališč glede napetega političnega, zdravstvenega in gospodarskega dogajanja, ki sta ga prinesli zamenjava vlade in epidemija novega koronavirusa.
"Če bi ravnal tako samo s to vlado, potem bi bila ta zamera upravičena. Ker pa sem ravnal z vsemi vladami doslej enako, z enakimi vatli, z enakimi merili, zamere ne bi smelo biti. Lahko, da se taka politika ne podpira, ampak to je način predsedovanja državi, ki sem si ga zamislil, ko sem kandidiral. Obljubil sem, da želim biti predsednik vseh, da želim z vsemi sodelovati, da želim delovati v političnem prostoru pomirjujoče, in povedal sem, da ne želim biti ne moralna avtoriteta ne človek, ki se bo oglašal pri vsakdanjih problemih, ampak da bom zelo skrbno odmerjal trenutke, ko bom povedal svoje mnenje, ker ni predsednik republike samo še en politik, ki se dnevno oglaša o vseh problemih," je Pahor dejal v intervjuju za Televizijo Slovenija pred letošnjim državnim praznikom. Ob tem je poudaril, da je kljub kritikam ne obžaluje svojih odločitev in ravnanj ter da ob izteku drugega mandata čuti zadoščenje.
Med Pahorjevim predsedovanjem se je zamenjalo šest vlad in pet premierjev – Janša je v času, ko je Borut Pahor opravljal predsedniško funkcijo, vlado vodil dvakrat, poleg njega pa so bili predsedniki vlad še Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Robert Golob.
Zagnan rekreativni športnik in aktiven uporabnik socialnih omrežij
Predsednik Pahor je veliko pozornosti pritegnil tudi s svojo prisotnostjo na družbenih omrežjih. Na njegovem profilu na Instagramu, kjer ima več kot 134 tisoč sledilcev, lahko najdemo vse od fotografij iz otroštva in mladostniških let do uradnih obiskov in potovanj, ki jih pogosto opremi s sproščenimi zapisi. Objave so pogosto športno obarvane, Pahor je namreč tudi velik športni navdušenec. Je redni udeleženec ljubljanskega (pol)maratona, veliko tudi kolesari in plava. Njegova dolgoletna partnerka je odvetnica Tanja Pečar, s katero ima sina Luko.
Na vprašanje, kaj načrtuje po izteku drugega predsedniškega mandata, je Pahor konec lanskega leta odgovoril, da nima načrtov, ki so povezani s slovensko politiko.
