Razmerja moči v Evropskem parlamentu se niso spremenila tako zelo, kot so napovedali pred volitvami, čeprav je bilo v nekaterih državah precej pretresov.
V najnovejši projekciji sestave Evropskega parlamenta so upoštevali delne izide iz 25 držav članic in ocene iz Poljske, medtem ko izidi iz Irske še niso na voljo, je razvidno s spletne strani Evropskega parlamenta.
EPP naj bi osvojil 184 sedežev od 720, medtem ko jih ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176.
Socialisti in demokrati (S&D) ostajajo druga največja politična skupina s 139 poslanci in poslankami, kar je enako kot zdaj.
Liberalci (Renew), ki imajo trenutno 102 poslanca, pa naj bi jih po novem imeli 80. Ta skupina je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami.
Tri največje politične skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji Ursule von der Leyen, naj bi tako ohranile večino v Evropskem parlamentu. Skupaj naj bi imele 403 poslance, za večino pa jih potrebujejo 361.
Sledili naj bi skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) s 73 evroposlanci in poslankami ter Identiteta in demokracija (ID) z 58 mandati. Zeleni naj bi glede na projekcijo imeli 52, Levica pa 36 poslancev in poslank.
98 poslancev in poslank trenutno ni v nobeni politični skupini. Med njimi jih je 45 nepovezanih, 53 pa je novoizvoljenih poslancev in poslank, ki še niso člani nobene od političnih skupin sedanjega sklica Evropskega parlamenta.
Po prvih ocenah je bila volilna udeležba na volitvah 51-odstotna. Na volitvah leta 2019 je bila zelo podobna, 50,66-odstotna.
Von der Leyen napovedala novo sodelovanje s socialisti in liberalci
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po objavi prvih projekcij razglasila zmago Evropske ljudske stranke (EPP). "Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka," je dejala. Dodala je, da bo EPP "zgradil trdnjavo proti skrajnežem tako z leve kot z desne".
Po objavi novih izidov je dejala, da se sredina drži in da tri osrednje stranke ostajajo večina, ki predstavlja močno Evropo. "Prepričana sem, da lahko dobim nov mandat kot predsednica Evropske komisije."
Dodala je, da se bo EPP o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetoval s socialisti in liberalci, s katerimi je že do zdaj sestavljal koalicijo. "Ta izid sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost in močno ter učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.
Vodilni kandidat S & D-ja Nicolas Schmit je izrazil zadovoljstvo nad tem, da se nakazuje ponovno sodelovanje demokratičnih sil, pri čemer pa je poudaril, da socialni demokrati niso pripravljeni sodelovati s tistimi, ki želijo oslabiti Evropo. Glede pogojev njegove politične skupine za podporo trenutni predsednici komisije za nov mandat je pojasnil, da je ključno, da sedejo skupaj in oblikujejo trden program, s katerim bodo odgovorili na pričakovanja ljudi.
"Prepričan sem, da lahko skupaj poiščemo način, kako vladati Evropi v teh težkih časih, ko so pričakovanja od Evropskega parlamenta in prihodnje Evropske komisije zelo visoka," je povedal.
Da so pripravljeni v prihodnjem petletnem obdobju odigrati konstruktivno vlogo, je zagotovil tudi vodilni kandidat Zelenih Bas Eickhout, čigar stranka do zdaj ni sodelovala v koaliciji.
V novem sklicu 720 poslancev
Volivci in volivke v 27 državah članicah Evropske unije so na prvih evropskih volitvah po izstopu Združenega kraljestva iz Unije izbirali 720 poslancev in poslank Evropskega parlamenta. Ta je v zadnjih desetletjih pridobil precejšnjo moč. Poslanci in poslanke ob ministrih posameznih držav članic odločajo o politiki EU-ja na številnih področjih, od podnebnih ukrepov in umetne inteligence do delavskih pravic in kmetijskih subvencij.
Parlament, ki deluje v Bruslju in Strasbourgu, bo imel tudi zadnjo besedo glede izbire predsednika oziroma predsednice Evropske komisije, enega najvplivnejših položajev v evropski politiki.
Poglejmo delne izide ali projekcije po posameznih državah članicah.
Nemčija: Slavje AfD-ja in poraz Scholzevih socialdemokratov
V Nemčiji so zmagali opozicijski krščanski demokrati (CDU) s 23,7 odstotka glasov, kar predstavlja 30 sedežev v Evropskem parlamentu. Na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) s 16-odstotno podporo in 15 mandati, na tretjem pa socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza s 13,9 odstotka glasov, kar je najslabši izid v zgodovini stranke. Imeli bodo 14 evroposlancev, dva manj kot do zdaj. AfD je na volitvah leta 2019 prejel 11 odstotkov glasov.
Koalicijski Zeleni bodo imeli 12 poslancev, liberalci (FDP) pet. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je osvojilo šest, Levica pa tri sedeže. Skupno se je v Evropski parlament uvrstilo 14 strank, pri čemer četrtina od 96 izvoljenih poslancev ne pripada nobeni od obstoječih političnih skupin v Evropskem parlamentu.
Francija: Po Macronovem porazu predčasne volitve
V Franciji je prepričljivo zmago dosegel skrajno desni Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen, ki je prejel 31 odstotkov glasov (30 evropskih poslancev). S tem je za 16 odstotnih točk prehitel liberalno stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona, ki bo imela v novem sklicu 13 evroposlancev, tako kot socialisti. Skrajno leva Nepokorna Francija bo imela devet evroposlancev, sledijo Republikanci s šestimi, skrajno desno Ponovno zavzetje in Zeleni pa s po petimi.
Preporod je pred petimi leti osvojil 22,4 odstotka glasov. Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2019 dobil 23,3 odstotka glasov. Vodilni kandidat Nacionalnega zbora, Jordan Bardella, je predsednika Macrona pozval, naj zaradi poraza razpiše predčasne parlamentarne volitve. To se je tudi zgodilo, Francozi bodo na volišča znova odšli 30. junija.
Italija: Meloni pričakovano utrdila položaj
V Italiji je glede na izide vzporednih volitev zmagala stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni, ki naj bi osvojila od 26 do 30 odstotkov glasov – pred petimi leti je ta stranka osvojila 6,44 odstotka glasov. To ji bo v Evropskem parlamentu prineslo 24 izmed 76 italijanskih sedežev. Sledi ji opozicijska levosredinska Demokratska stranka, ki naj bi dobila 20 poslancev. Levo populistično Gibanje petih zvezd bo imelo devet poslancev, Naprej, Italija in Liga pa po osem.
V Evropski parlament bodo prišle še tri stranke oziroma liste, med njimi levo zeleno zavezništvo Alleanza.
Avstrija: Svobodnjakom šest sedežev
V Avstriji so glede na delne izide zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov, s čimer naj bi prejeli šest izmed 20 avstrijskih sedežev. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka (pet sedežev), prav tako so pet mandatov osvojili socialdemokrati (SPÖ). V Evropskem parlamentu bodo po dva mandata imeli še liberalni Neos in Zeleni.
Španija: Tesna zmaga za Ljudsko stranko
V Španiji je tesno zmagala desnosredinska Ljudska stranka (PP), ki bo imela v novem sklicu Evropskega parlamenta glede na projekcije 22 izmed 61 poslancev. Sledijo ji vladajoči socialisti (PSOE), ki bodo imeli 20 evroposlancev, enega manj kot v zadnjem mandatu, a naj bi španska delegacija ostala največja znotraj skupine Socialistov in demokratov (S & D). Na tretjem mestu je skrajno desna stranka Vox s šestimi mandati, ki je enako kot PP izboljšala izid iz leta 2019. V Evropski parlament je uspelo priti še šestim drugim strankam in listam, med njimi levi Sumar in katalonski separatistični stranki Junts.
Poljska: Nova zmaga za premierja Tuska
Vladajoča proevropska Državljanska koalicija (KO) premierja Donalda Tuska je glede na projekcije osvojila 21 od 53 sedežev. Konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), je osvojila 20 mandatov, s čimer je poslabšala svoj izid, saj je imela v zadnjem sklicu 25 evroposlancev. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Konfederacija, ki je prejela šest mandatov. V Evropski parlament se je uvrstilo še pet strank.
Madžarska: Orbanu za petami Magyar
Zmagovalka evropskih volitev na Madžarskem je vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki je glede na prve podatke osvojila 11 mandatov. Na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda (TISZA) njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki bo imela predvidoma sedem evroposlancev, kar je za političnega novinca odličen izid. V Evropski parlament sta se ob tem uvrstila še zavezništvo socialistov in zelenih ter Gibanje naša domovina s po dvema oziroma enim evropskim poslancem.
Češka: Slavje stranke ANO
Na Češkem je slavila stranka nekdanjega predsednika vlade Andreja Babiša ANO, ki je osvojila 26,1 odstotka glasov in si je tako zagotovila sedem sedežev v Evropskem parlamentu. Sledi ji zavezništvo treh koalicijskih strank SPOLU pod vodstvom premierja Petra Fiale z 22,3 odstotka glasov, ki bo po novem imelo šest poslancev. V Evropski parlament je prišlo še pet strank oziroma list, med njimi koalicijski Pirati. Trije novoizvoljeni poslanci trenutno še niso del kake od političnih skupin.
Švedska: Največ sedežev socialdemokratom
Na Švedskem so slavili socialdemokrati in osvojili pet od 21 sedežev. Na drugo mesto se je uvrstila konservativna Zmerna stranka premierja Ulfa Kristerssona, ki je prejela štiri mandate. Sledijo ji Zeleni s tremi evroposlanci, enako število jih ima tudi skrajno desna stranka Švedski demokrati (SD). V Evropski parlament so se glede na delne izide uvrstili še Levica, Sredinska stranka, krščanski demokrati in liberalci.
Hrvaška: Štiri stranke z evroposlanci
Vladajoča stranka HDZ je glede na delne izide slavila s šestimi osvojenimi sedeži v Evropskem parlamentu, sledi ji levosredinski SDP s štirimi mandati. V Evropski parlament sta se uvrstili še stranki Domovinsko gibanje in Zmoremo! s po enim evropskim poslancem.
Belgija: Najuspešnejša skrajno desna stranka
V Belgiji so glede na delne izide po tri mandate osvojile skrajno desna Vlaams Belang, ki pa ohranja enako število poslancev kot do zdaj, desna, nacionalistična N-VA in valonski liberalci MR. V Evropski parlament je uspelo priti še desetim strankam, med njimi Zelenim in flamski krščanskodemokratski stranki (CD & V).
Glede na razporeditev strank po trenutnih političnih skupinah bodo po štiri belgijski evroposlanci sedeli v vrstah Evropske ljudske stranke (EPP), socialdemokratov (S&D) in Renew.
Bolgarija: Uspeh za stranko Gerb
Konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova je glede na delne izide skupaj s partnersko desnosredinsko stranko Združene demokratične sile (SDS) osvojila pet od 17 mandatov. Po tri poslance imajo stranke Preporod, Stranka turške manjšine (DPS) in Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB). Socialisti so osvojili dva mandata, po enega pa stranka Taki so ljudje.
Glede na obstoječe politične skupine bo šest bolgarskih evroposlancev del EPP-ja, skoraj četrtina novoizvoljenih poslancev, pa trenutno ne pripada nobeni skupini v Evropskem parlamentu.
Ciper: V parlamentu tudi mladi vplivnež
Največ sedežev na Cipru so glede na projekcije prejeli desnosredinski krščanski demokrati (Disy), in sicer dva. Po enega so osvojili leva stranka Akel, skrajno desna stranka Elam in socialdemokratska Diko. V Evropski parlament je prišel tudi 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu.
Danska: Brez uspeha za skrajno desnico
Zmagovalki na Danskem sta levosredinska Zelena levica (SF) in socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s po tremi evroposlanci. Vladna desnosredinska stranka Venstre je osvojila dva mandata. Po enega pa še sedem drugih strank, med njimi Liberalno zavezništvo.
Danski evroposlanci bodo predvidoma najbolj okrepili skupino Renew, izvolili so namreč štiri liberalce.
Estonija: Poslanski sedeži med sedem strank
Sedem poslanskih mandatov si je v Estoniji razdelilo pet strank. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati in konservativna stranka Isamaa, po enega pa med drugim Reformna stranka premierke Kaje Kallas.
Finska: Poraz za skrajno desne Fince
Zmagovalka evropskih volitev na Finskem je glede na delne izide vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera velja Levo zavezništvo, ki je osvojilo tri mandate, dva več kot do zdaj. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati (SDP), Stranka centra in Zeleni. Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto zdajšnjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP).
Grčija: Slavje za vladajočo stranko
Vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND) je glede na projekcije zmagovalka volitev v Grčiji, osvojila je sedem od 21 sedežev. Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza, ki bo imela štiri evroposlance, tretja pa je socialistična stranka Pasok s tremi evroposlanci. V Evropski parlament so med drugim prišli še komunistična stranka KKE in skrajno desna Grška rešitev z dvema mandatoma ter tri druge stranke s po enim poslancem.
Latvija: Uspeh premierkine stranke
Na evropskih volitvah v Latviji sta po dva mandata osvojili liberalno-konservativna stranka Nova enotnost premierke Evike Siline in desna populistična Narodna zveza. Po enega pa še pet drugih strank, ki so med drugim del skupin S&D, Renew in Zeleni/EFA, dva evroposlanca pa sta še neopredeljena..
Litva: Razdrobljeni glasovi
Desnosredinska stranka premierke Ingride Šimonyte Domovinska unija-Litovski krščanski demokrati (TS-LKD) je glede na delne izide osvojila tri sedeže v Evropskem parlamentu. Socialdemokrati pa so si z drugim mestom zagotovili dva mandata. Po en mandat je osvojilo še šest strank, med njimi Zavezništvo kmetov in zelenih ter sredinski Stranka svobode in lista zveze demokratov Za Litvo.
Luksemburg: Šest mandatov med pet strank
Šest mandatov v Luksemburgu si je razdelilo pet strank. Dva je prejela vladajoča konservativna Krščanskosocialna ljudska stranka (CSV), po enega pa med drugim Zeleni in koalicijski liberalci (DP).
Malta: Sedeže sta si razdelili dve stranki
V najmanjši državi članici EU-ja, Malti, je vladajoča laburistična stranka osvojila tri od šestih mandatov, kar je sedež manj kot do zdaj. Še tri sedeže je prejela opozicijska konservativna Nacionalistična stranka.
Nizozemska: Wilders končal na drugem mestu
Zeleno-liberalno zavezništvo nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa je zmagovalec evropskih volitev na Nizozemskem, saj je osvojilo devet od 31 nizozemskih sedežev, je razvidno z začasnih izidov. Tesno za petami ji sledi skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa s šestimi mandati. Desna liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) bo imela v novem sklicu Evropskega parlamenta štiri sedeže. Skupno je v Evropski parlament prišlo deset strank.
Portugalska: Zmaga za socialiste
Socialisti (PS) na Portugalskem so osvojili osem sedežev, vladajoče konservativno Demokratično zavezništvo (AD) pa sedem. Desnosredinska Liberalna pobuda (IL) si je zagotovila dva mandata, prav tako skrajno desna stranka Dovolj (Chega). Sedež v Evropskem parlamentu je osvojilo še proevropsko zavezništvo Livre ter Levi blok (BE) in Združena demokratična koalicija (CDU), ki jo tvorijo komunisti in zeleni.
Romunija: Sodelovanje levo- in desnosredinske stranke
Skupna lista vladajoče levosredinske Socialdemokratke stranke (PSD) in desnosredinske Nacionalne liberalne stranke (PNL) je glede na delne izide v Romuniji osvojila 21 od 33 mandatov. Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR), ki bo imelo v novem sklicu Evropskega parlamenta šest evroposlancev. V Evropski parlament sta se uvrstili še Zavezništvo združene desnice in stranka madžarske manjšine.
Slovaška: Poraz za Fičevo stranko
Opozicijski liberalni stranki Progresivna Slovaška (PS) nekdanjega premierja Ludovita Odorja je uspelo poraziti vladajoče socialdemokrate (Smer-SD) predsednika vlade Roberta Fica. PS je namreč osvojil šest sedežev v Evropskem parlamentu, Smer-SD pa pet. Stranka sicer od oktobrske izključitve iz evropskih socialistov in demokratov (S & D) v Bruslju ne pripada nobeni politični skupini. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Republika z dvema mandatoma, medtem ko sta desnosredinsko Krščansko demokratično gibanje (KDH) in socialdemokratska stranka Glas-SD osvojili po en mandat. Slednja ni del kakšne od obstoječih političnih skupin.
Za Irsko izidi še niso znani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje