Pogled na statistične podatke pokaže, da v občini Odranci uporabljajo največji delež razpoložljivih kmetijskih zemljišč med vsemi občinami (68,3 odstotka vseh v občini), hkrati pa so občina z najmanjšim deležem gozda, ki se razprostira le na šestih odstotkih površine občine. Kaj o položaju in razvoju Odrancev ter Prekmurja na splošno pravi župan Ivan Markoja?

Kako boste v vaši občini obeležili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Skupaj z ostalim Prekmurjem na udeležbi na proslavi v Beltincih.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Boj prekmurskega naroda proti madžarski gospodi in priključitvi k madžarski državi.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost, ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Vilmoš Tkalec ter razglasitev Murske republike.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Mikloš Küzmič, Jožef Klekl in Miško Kranjec.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V lanskem letu - 160. obletnica slovenske osnovne šole v Odrancih.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
"Odranska". (Izvajalec Vlado Kreslin, op. ur.)

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Strici so mi povedali.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Kulturno dediščino.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Odranski pozvačin, odranski običaji, odranska kulinarika, predvsem kaša.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Gradimo "center kulturne dediščine", v katerem bomo hranili našo dediščino.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Ni takega obsega, da bi jo lahko ponujali kot turistični produkt.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Ne, saj glede na stopnjo razvitosti našega kraja ne pričakujemo nobenih dodatnih koristi iz poimenovanja pokrajine. To bo politična tvorba po načelu “indijanskih rezervatov” v Ameriki.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Dolgoročno vsekakor ohranitev področja kot slovenske krajine, kratkoročno pa izravnavo ravni razvitosti, poseljenosti in zagotavljanja delovnih mest za vračajoče izobražence.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Bil bi koristen, če bi po razglasitvi prišel tudi denar, ki bi to naravno dediščino požlahtnil. Brez tega bo tam živečim ljudem bolj ovira kot korist. Bo pa to tehnično izredno kompleksno dejanje, saj je nastala škoda že prevelika.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Pretežno negativno, saj prinašata prebivalcem več omejitev kot koristi. Koristi pravzaprav ni imel nihče. Znani so uradni podatki, da se je stopnja razvitosti devetih goričkih občin v zadnjih desetih letih znižala za 10 % v primerjavi s slovenskim povprečjem, vasi pa se praznijo, saj veljajo za neperspektivne kraje.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
S perspektive naše občine ne vidimo možnosti sodelovanja.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Razvoj industrijskih in obrtnih dejavnosti, športnega turizma ter dolgoročno izkoriščanje geotermalne energije in vode.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Topla voda.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
V maksimalni zaposlitvi občanov v kraju in njihovem zadovoljnem življenju.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Ne vem, kaj kdo s tem misli in v čem bi bila ta prednost. Naša občina leži na takem področju, kjer teh značilnosti ni.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Jih nimamo.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Poti kapitala se ne da urejati z zakoni. Ker v Sloveniji primanjkuje delovne sile, se delovne intenzivne panoge več ne bi obnesle, razvojnih projektov pa se lotijo v matičnih podjetjih in jih ne prenašajo v druge države.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Radio Murski val, Vestnik in elektronske medije.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Glede na dinamiko dogodkov kar primerno.