Dnevnik vojaka, ki je v letih 1914-1918 vestno popisoval dogajanje na treh bojiščih (soškem, vzhodnem in na zahodni fronti), smo izdali v sklopu širšega projekta, s katerim v teh letih zaznamujemo stoletnico prve svetovne vojne. Dragocen zapis, ki orisuje razmere v vojski, izčrpanost vojakov, oddaljene kraje Volinije na eni in Francije na drugi strani, pa tudi težke okoliščine let velike vojne, je dolga leta hranila Jurkovičeva družina. Njegov vnuk Dušan Weixler je dal v želji, da se dedov zapis ohrani, restavrirati vezavo dnevnika, ki ga je Jurkovič po vojni uredil in prepisal iz listov, na katere je med vojno beležil svoja razmišljanja.

Posebej dragoceno dopolnilo dnevniškemu zapisu je fotografsko gradivo, saj se ohranili štirje zajetni albumi razglednic, ki jih je Jurkovič ženi in otrokom pošiljal z bojišč. Na njih vidimo Jurkoviča s svojo enoto, kraje, kjer so bili nastanjeni, železnico in druge zanimivosti. Knjižna izdaja Jurkovičevega dnevniškega zapisa je zanimivo branje za vse ljubitelje zgodovine, ki jih zanima čas prve svetovne vojne. Pogled na vojno dogajanje skozi vojakove oči je hkrati tudi neprecenljiv zgodovinski vir za proučevanje tega štiriletnega obdobja, ki je svet postavilo v realnost 20. stoletja.

Pri uresničitvi dnevnika je sodelovalo več strokovnjakov - v zgodovinski kontekst ga je umestil dr. Žiga Koncilija, pri uresničitvi pa so sodelovali tudi dr. Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC-ja SAZU-ja, dr. Tomaž Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije in mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Nemški del besedila je prepisala in prevedla Renny Rovšnik, jezikovno pa je besedilo pregledal Rok Dovjak.

Pogovor v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V sredo, 20. 12., ob 18.00 bomo o dnevniku spregovorili tudi na pogovoru v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer se bomo o Jurkoviču, njegovem zapisu in zgodovinskih okoliščinah, v katerih je nastajal, pogovarjali z Dušanom Weixlerjem, Žigo Koncilijo in Markom Štepcem.