Razstavo, ki jo je pripravilo Numizmatično društvo Slovenije v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, bodo odprli drevi ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju, na ogled pa bo do 14. aprila. Razstavljeni bodo predmeti, ki jih v svojih zbirkah starega denarja, odlikovanj, plaket, značk in razglednic hranijo člani Numizmatičnega društva Slovenije. Vse gradivo je časovno in dogodkovno povezano s prvo svetovno vojno.
Z izbruhom vojne so izginili kovanci iz plemenitih kovin
Kot so pojasnili v spremni besedi k razstavi, je bila ob začetku vojne na današnjem slovenskem območju v obtoku avstro-ogrska valuta krona, ki je imela zlato podlago. Kot so zapisali v Numizmatičnem društvu, so bili v obtoku zlatniki po 10, 20 in 100 kron, srebrniki po 1, 2 in 5 kron, stari srebrni goldinarji, ki so veljali 2 kroni, ter nikljast in bakren drobiž po 10, 20 ter 1 in 2 vinarja. V uporabi so bili tudi bankovci po 10, 20, 50, 100 in 1000 kron. Z izbruhom vojne so iz obtoka izginili kovanci iz plemenitih kovin, zato se je povečal obtok bankovcev. Srebrnike sta zamenjala bankovca po 1 in 2 kroni.
Najprej z več bakra, nato že železni kovanci
Sredi vojne je začelo primanjkovati tudi kovanega drobiža. Mnogi kraji na Avstro-Ogrskem so si pomagali z izdajo lastnega zasilnega papirnatega drobiža. Pri nas so tak drobiž pripravili leta 1915 v Novem mestu, vendar ga niso dali v obtok, ker dunajska vlada ni izdala dovoljenja.
Sredi leta 1915 je država začela kovati nove kovance po deset vinarjev z večjim deležem bakra in manjšim deležem niklja, naslednje leto pa še železen drobiž po dva in 20 vinarjev. Srebrniki in nikljast drobiž so pri nas ostali v obtoku še dolgo po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske, vse do leta 1932.
Razglednice s čustveno dimenzijo vojnega časa
Ljubljanski časopis Ilustrirani glasnik je po vzoru avstrijskih izdajateljev med prvo svetovno vojno izdajal razglednice z vojno propagando in domoljubno vsebino Vojna v slikah. Avtorji so bili večinoma priznani slovenski slikarji, kot so Maksim Gaspari, Anton Koželj, Hinko Smrekar, Valentin Hodnik, Ivan Vavpotič in Fran Tratnik. Motivi na razglednicah so večinoma odstopali od uradno zaželene propagandne tematike vdanosti in bojevitosti ter so prikazovale čustveno in tragično usodo vojnega časa. Na teh razglednicah pogosto najdemo tudi Simona Gregorčiča, njegovo podobo, silhueto in verze. Zaradi razvoja fotografije je nastalo tudi veliko fotorazglednic bolj ali manj znanih fotografov, ki so v svoj objektiv ujeli grozote vojne.
Spominske in vojaške medalje ter vojaške značke
Vojaški in cesarski propagandi so bile namenjene tudi spominske medalje, ki so jih podeljevali ob posebnih priložnostih ali pa so jih prodajali in dobiček namenjali ranjeniškim skladom ali skladom vojnih vdov in sirot. Na njih so upodabljali cesarja, najprej Franca Jožefa, nato Karla IV.,pa tudi vodilne avstro-ogrske generale, admirale in druge vojskovodje.
Z vojaškimi medaljami so medtem vojakom, ki so krvaveli in umirali na frontah, vlivali pogum in moč. Zaradi poguma slovenskih fantov je v slovenske kraje prišlo tudi veliko zelo visokih državnih odlikovanj. Pogosto pa so odlikovanja, kot so še zapisali razstavljavci, prišla domov namesto vojaka, posthumno.
Posebnost avstro-ogrske armade med prvo svetovno vojno, predvsem v letih 1916 in 1917, so vojaške značke, skrbno izdelane, a narejene večinoma iz cenenih materialov.