V oddaji Aktualno smo vzeli pod drobnogled dogajanje pri časniku Večer. V letu, ko so Večerovci zaradi varčevalnih ukrepov bili primorani zapustiti stavbo na Trgu Leona Štuklja in se preseliti v najemniške in neprimerne prostore v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, poslovodstvo podjetja Večer mediji napoveduje nov korak v očitni smeri racionalizacije in optimizacije poslovanja - nova odpuščanja. Zaposleni opozarjajo, da se ponovno varčuje na njihovih plečih.

O konkretnih ukrepih in vzrokih za napovedana nova odpuščanja smo želeli vprašati poslovodstvo Večera, ki ga vodi direktor Miha Klančar, a se ni odzval. Oddaje se kljub vabilu ni udeležil tudi odgovorni urednik Matija Stepišnik.

Trenutno je na Večeru zaposlenih 75 ljudi, letos je ta medij s t.i. mehkimi ukrepi že zapustilo pet zaposlenih. Do konca leta pa naj bi odslovili še devet sodelavcev, a ne vedo, ali je to končna številka, pojasnjuje predsednica Sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak: "Potem, ko smo šli skozi težko obdobje, ker smo se morali preseliti v prostore, ki so v lasti mariborskega župana in ki tudi niso primerni za našo dejavnost, je že po pol leta na vidiku nov udarec - še večji in še hujši. Priča smo ponovni racionalizaciji in optimizaciji poslovanja, krči se na plečih zaposlenih. Kar je na nek način razumljivo, kakšnih drugih rezerv naše podjetje več nima, potem ko so že prejšnji lastniki prodali vso srebrnino. Sicer je direktor na svetu delavcev pojasnil potrebo po krčenju zaposlenih zaradi zagotavljanja določenih prihodkov lastnikom, sama strategija, kako naj bi delovali v novih kadrovskih razmerah, pa nam še ni bila predstavljena."

"V teh časih bi morali krepiti novinarska uredništva, dodatno zaposlovati, vlagati v izobraževanja, pa vidimo, da se dogaja ravno nasprotno"

Nedavno so Aktiv Večera, Sindikat Večera, Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije v skupni izjavi opozorili, da "napovedana nova odpuščanja na Večeru ne pomenijo le slabitev Večera na že tako težavnem medijskem trgu, pač pa bo prinesla krčenje kakovostnih in profesionalnih vsebin; oškodovani bodo bralci. Krčenje števila zaposlenih pomeni tudi dodatno obremenitev že tako preobremenjenih zaposlenih". Pozivajo lastnike in poslovodstvo, da od namere po odpuščanjih odstopijo in najdejo drugo rešitev. V skupni izjavi so še zapisali, da je "že selitev uredništva Večera v cenejše najete in neprimerne prostore bila po njihovi oceni več kot zadosten korak v smeri racionalizacije in optimizacije poslovanja, zato se ob napovedi presežnih delavcev tudi sprašujejo, kje in kdaj se varčevanje sploh konča."

Predsednik društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek pa je v oddaji med drugim izpostavil: "V teh časih bi morali krepiti novinarska uredništva, dodatno zaposlovati, vlagati v izobraževanja, pa vidimo, da se dogaja ravno nasprotno. Na ta način propadajo ne samo mediji, ampak novinarstvo kot takšno."

V Društvu in Sindikatu novinarjev Slovenije sicer med drugim pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju novega medijskega zakona, ki napoveduje finančno pomoč časopisom v obliki subvencioniranja produkcijskih stroškov in distribucije. Vprašanje pa je, kdaj in v kakšni obliki bo ta zakon sprejet.

"Krčenje delovnih mest v novinarstvu je že nekaj časa trend, vendar so redki temu posvečali dovolj pozornosti"

Na vprašanje, kaj napovedana nova odpuščanja na Večeru pomenijo za ta časnik in nasplošno (lokalni) medijski trg, smo povprašali predstojnico Inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Suzana Žilič Fišer, ki je med drugim povedala: "Krčenje delovnih mest v novinarstvu je že nekaj časa trend, vendar so redki temu posvečali dovolj pozornosti. Tisto, kar nas zaradi takšnih krčenj lahko skrbi, je, da bo vse več dezinformacij, vse manj resnih preiskovalnih zgodb in vse manj odgovornega novinarstva. Kako se bomo soočili s poplavo lažnih novic, če novinarstvo ne bo opravljalo svojega poslanstva? V svetu, ki smo mu priča, potrebujemo verodostojne in kredibilne informacije, odgovorne medijske hiše, ki te ključne informacije, tudi v lokalnem okolju, postavljajo v kontekst. Ta pomaga državljanom, da prepoznajo bistveno od nebistvenega, resnično od neresničnega in zavajajočega. Za to nalogo pa potrebujemo neke nove aktivnosti, storitve, ki dajo vrednost resnim medijem. Torej ne samo krčiti, ampak ustvarjati nove storitve. Zdi se, da je edini poslovni načrt zmanjšanje oziroma krčenje in ne krepitev dodatnih aktivnosti. Vsekakor je to izziv za medijske hiše, za lastnike in novinarje."

Oddaji prisluhnite na povezavi: