Ob strmem naraščanju števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je delovanje Klinike za kirurgijo v UKC Maribor močno okrnjeno – tako prostorsko kot kadrovsko. V danih razmerah izvajajo le še najnujnejše operacije, kar pa močno podaljšuje čakalne vrste vseh drugih bolnikov.

Klinika za kirurgijo ima zaradi potreb zdravljenja covidnih bolnikov trenutno prepolovljene prostorske zmožnosti. "Od 15-ih etaž klinike za kirurgijo imamo trenutno na razpolago samo sedem etaž," pravi organizacijski vodja Klinike za kirurgijo Igor Movrin. Več kot prepolovljeno je tudi število delujočih operacijskih dvoran in posledično operacij: "Se pravi imamo izpad 8-ih operacijskih na dan in če rečemo da so to 3-4 bolniki na operacijsko, lahko ugotovimo, da je to vsaj 20 do 30 bolnikov dnevno." Izvajanje nenujnega programa je skoraj povsem ukinjeno, še pravi Movrin: "Ob tem pa smo pri teh najbolj zahtevnih kirurških posegih dodatno omejeni z zmanjšanjem intenzivnih postelj za necovid bolnike."

V danih razmerah na Oddelku za kardiokirurgijo, kot izpostavlja predstojnik Miha Antonič:
"Ta trenutek z veliko težavo zagotavljamo operacije najnujnejšim bolnikom, ki zaradi resnosti stanja na poseg čakajo v bolnišnici."

Podobno zaskrbljeni so glede možnosti izvajanja operativnih programov tudi na Oddelku za nevrokirurgijo. Bolnikov s poškodbo glave in hrbtenice, ki potrebujejo intenzivno terapijo, ni nič manj, ugotavlja predstojnik oddelka Janez Ravnik, glede operacij pa: "Namesto pet dni, ki so namenjeni za operacijo nevrokirurških bolnikov, so zdaj temu namenjeni samo štirje dnevi, kar pomeni dnevno lahko operiramo enega, največ dva bolnika z možganskim tumorjem."

To pa pomeni daljšanje čakalnih dob in vse več bolnikov, ki bodo ustrezne oskrbe deležni pozno, morda prepozno.