Višji računi ogrevanja in elektrike ter dražja hrana vse bolj načenja družinske proračune in v obup spravlja številne. To občutijo tudi v mariborskem Rdečem križu in Nadškofijski karitas Maribor, kjer prejmejo skoraj desetino več prošenj za različne oblike pomoči kot pred letom dni.

Splošna draginja je najbolj udarila po žepu tiste, ki živijo na robu revščine oziroma životarijo, ugotavlja generalni tajnik Karitasa Darko Bračun in dodaja: «V Karitasu opažamo, da je pri nas v Mariboru od 5 do 10 odstotkov novih prosilcev ali pa takšnih oseb v stiski, ki so prosili za pomoč pred petimi ali desetimi leti«. Ob povratnikih, ki jih je prizadela koronsko-energetska kriza, so med prosilci tudi tisti z nižjimi prihodki zaradi bolezni, več je upokojencev, družin z malimi otroki in zaposlenih z minimalno plačo. Na mariborskem Rdečem križu je od pet do deset odstotkov novih prosilcev za pomoč, sekretar Metod Dolinšek pa izpostavlja: »Obračajo se na nas novih prosilci, predvsem se obračajo na našo terensko mrežo. Še bolj pa je problematično, da so ti. redni prosilci v večji stiski, potrebujejo več«.

Ob prehranskih paketih in oblačilih številni prosijo za sredstva za poplačilo položnic. »Tam od 5 do 7 tisoč evrov na mesec damo samo za plačilo položnic, v to pa ni zajeta naša mreža župnijskih Karitas, ki pa še dodatno pomagajo«, pojasnjuje Bračun, medtem ko na Rdečem križu finančno pomagajo le tistim v največji stiski, tudi zaradi tega, ker je vse manj donacij.
»Splošne donacije na letni ravni se nižajo, dočim potrebe pa so od jeseni naprej vse večje«, dodaja Metod Dolinšek. Tudi na Nadškofijski karitas Maribor upajo, da bodo podjetja in ljudje v predprazničnem decembru bolj sočutni. Morda z nakupom hrane, darovanjem oblačil ali zgolj pogovorom z osamljenim in obupanim sočlovekom.

Prisluhnite Radijski tribuni z mariborskimi humanitarci!