Le leto dni po preboju novega železniškega predora Pekel in dva meseca po koncu del na viaduktu Pesnica je v ponedeljek z železniške postaje Maribor proti Šentilju zapeljal prvi vlak po novem, 3,7-kilometra dolgem odseku proge med Počehovo in Pesnico.

Novi predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta. Gradnja se je začela septembra 2020. Izkopanega je bilo okoli 200 tisoč kubičnih metrov materiala, razlaga vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič: "Proga je sodobna, opremljena, varna. Predor ima reševalni rov. Kar se tiče viadukta, gre za gradbeni dosežek, saj je glede na načrte to najdaljši viadukt v Sloveniji. Izvajali smo največje betonaže doslej; v eno smo vgradili 500 kubičnih metrov betona. Gre za več kot 200 hrušk kamiona, ki je bil vgrajen v eno betonažo."

Nova infrastruktura bo izboljšala varnost proge na odseku Maribor–Šentilj in predvidoma od oktobra, ko bodo dela v celoti končana in bo veljal novi vozni red, omogočala hitrost tudi do 120 km na uro. "Je pa treba vedeti, da govorimo o sorazmeroma kratkem odseku in ne moremo pričakovati, da bo bistveno prispeval k skrajšaju potovalnega časa, če vzamemo pot med recimo Gradcem in Ljubljano."

Na Direkciji so ob pripravi projekta ocenjevali, da bo potreba po drugem tiru okrog leta 2039, a so se razmere spremenile, še dodaja Jurkovič: "Predor in viadukt smo gradili za dvotirno železniško progo, kar pomeni, da bo v prihodnosti lahko zgradili brez večjih posegov. Dvotirna proga je že umeščena v državni prostorski načrt. Izdelati moramo projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbene načrte in odkupiti zemljišča. V kolikor se bo pokazala potreba in bodo na razpolago finančna sredstva, bi dvotirnost lahko imeli kmalu po letu 2030."

Pogodbena vrednost nove proge na odseku Počehova–Pesnica je ocenjena na približno 120 milijonov, celotna obnova odseka Maribor–Šentilj pa na skoraj 287 milijonov evrov, od česar je bilo zagotovljeno sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov, 13 milijonov evrov pa bo prišlo iz sklada za podnebne spremembe.

V načrtu je še nadgradnja proge med Mariborom in Rušami, ki bo omogočila primestni promet.