Minil je prvi mesec od začasne zapore mariborskega Glavnega mostu, kjer so zdaj dobrodošli pešci, kolesarji in vozila javnega prevoza in interventnih služb. Zaradi poletnih dopustov še ni merodajnih podatkov o vplivu zapore na prometne tokove. Občina se bo o morebitni trajni zapori odločila proti koncu septembra, takšni načrti pa v javnosti sprožajo mešane odzive.

Mariborski Glavni most je pred zaporo na dan prevozilo okoli 10 tisoč vozil. Ostaja jih okoli dva tisoč – večinoma avtobusov, taksijev in interventnih služb, nadomestilo jih je po 3000 pešcev in kolesarjev, pravi Mitja Klemenčič z mariborske občine:

"Vsa ostala vozila pa uporabljajo druge mostove. Okoli 70 odstotkov jih uporablja Titov most, nekaj malega pa tudi dvoetažnega."

Septembra se na ceste vrača več voznikov, zato bodo odločitev sprejeli, ali bo zapora ostala ali ne, sprejeli, do 22. septembra.

Načrti med občani delijo mnenja

Zaporo pozdravljajo med drugim pešci, kolesarji in občinski Svet za starejše, nasprotujejo ji številni vozniki. Kot sta povzeli naključni mimoidoči:

"Ker sva študentki in se ne voziva veliko z avtomobilom, nama je kar v redu, da je zaprto. Verjamem pa, da ostalim, ki morajo priti čim hitreje v mestu, ni pogodu."

Zaporo pa številni objestni vozniki kršijo. Kritični so tudi predstavniki invalidskih organizacij, ki skrbijo za prevoze varovancev. Vodja komisije za dostopnost Alenka Gajšt pričakuje:

"Da bi lahko ta most uporabljali kot imetniki invalidske parkirne karte in kartice za vožnjo po coni za pešce."

Ključna pa bo tudi dostopnost UKC-ja. Zapiranje mestnega jedra zaradi preusmeritev prometa povzroča nejevoljo prebivalcev Mladinske, Maistrove in Cankarjeve ulice, občina pa zdaj pričakuje povečanje prometa tudi na desnem bregu. Zato bo treba izboljšati javni avtobusni prevoz. Uvedba posodobitve, ki bi morala zaživeti prav te dni, pa se zamika na naslednje leto.

Več pa v oddaji: