Čas je, da tudi Maribor dobi participativni proračun, županu Saši Arsenoviču sporočajo nevladne organizacije. Potem ko so ga pred petimi leti poskusno uvedli v mestni četrti Radvanje, je projekt zastal, medtem pa so to obliko soodločanja občanov uspešno uvedli že v več kot dvajsetih občinah.

Uvedba participativnega proračuna je nujna in izvedljiva še v tem mandatu, a je treba pohiteti, saj bo mestni svet letos sprejemal dveletni proračun 2021 in 2022. Direktor Zavoda PiP Bojan Golčar: "Pričakujemo, da bomo v Mariboru v letu 2021 dejansko prišli do participativnega proračuna v celoti, glede na to, da smo ga kot prva občina v Sloveniji leta 2015 deloma že izvajali."

Navsezadnje ga je župan Saša Arsenovič uvrstil v svoj program, vsebuje ga tudi koalicijski sporazum, omogoča pa Zakon o lokalni samoupravi, dodajajo v Zavodu Pip in poudarjajo pozitivne učinke tega mehanizma na gospodarstvo in enakomeren razvoj občin. A potrebna sta dobra organizacija in upoštevanje na glasovanju izražene volje občanov, dodaja Borut Osonkar iz Zavoda PiP: "Če boste resno vprašali ljudi, da naj vam povejo, kaj si želijo, potem morate to tudi izvesti. Vzamite voljo ljudi resno."

Da pri pilotnem projektu leta 2015 v Radvanju ni bilo tako, ocenjujejo takratni pobudniki participativnega proračuna; Matic Primc, Iniciativa mestni zbor: "Takrat je bilo obljubljenih 100.000 evrov, občani pa so izglasovali 14 projektov. Večina med njimi ni bila končana. Ocenjujem, da je bilo porabljenih okoli 25.000 evrov, štirje projekti so bili izvedeni, še eden pa delno."

Na Zavodu PiP so zato pripravili elaborat, po katerem bi napake izpred petih let odpravili. Izračunali so, da bi zagon projekta občino stal 50.000 evrov, za izvedbo participativnega proračuna pa bi prihodnje leto namenili pol odstotka mestnega proračuna. Na mariborski občini pravijo, da bodo njihov predlog preučili.