Zakaj nas v vseh življenjskih okoliščinah - veselih, žalostnih, svečanih, vsakdanjih - spremlja prav vino? Razstava Vino naše vsakdanje v nekdanjem mariborskem kinu Partizan na eni strani prikazuje trto od najzgodnejše pomladi do faze, ko se grozdje spremeni v vino, vzporedno pa predstavi življenjski cikel človeka od rojstva do smrti, ki ju marsikdaj pospremi prav omenjena pijača.

Vino je privzdignjena pijača iz različnih razlogov, v zgodovini ni bilo samo pijača, s katero bi se ljudje opijali, dostikrat so ga mešali z vodo iz zdravstvenih razlogov. "Izkustveno znanje je že iz predkrščanskega obdobja kazalo, da če vodi primešaš malo vina, vino ubije dovolj bakterij, da je pijača potem neoporečna oziroma z njo potem nimaš težav," pravi avtorica pričujoče razstave Vino naše vsakdanje, kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor Nives Cvikl in dodaja: "Zato na Štajerskem vinu pogosto rečejo kar pijača, ga ne nazivajo vino."

Ob pičli prehrani, ki je bila značilna za obdobja pred drugo svetovno vojno, je bilo vino pomemben del kalorij: "Vino so uporabljali tudi kot del prehrane. V njega so nadrobili kruh in dobili izdatni obrok."

Meja med zmernim in čezmernim pitjem je bila v vinorodnih okoliših dokaj tanka. Med nižjimi sloji prebivalstva so prevladovali viničarji, ki so bili slabo prehranjeni, njihovo delo pa je bilo izjemno naporno: "Ogromno je primerov, ko se je zaradi alkohola zapila cela domačija, so družine razpadle in je bil otrokom onemogočen normalni razvoj." ...Saj so jim cunjice, ki so nadomeščale današnje dude, namakali v vino, ker ni bilo nikogar, ki bi jih čuval, medtem ko so starši garali. Razstava bo odprta do februarja prihodnje leto.