Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
09.08.2024
Andrej Rozman - Roza (1951), gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik, ima izjemno bogat in raznovrsten umetniški opus. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične, igrive in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi v avtorjevi interpretaciji. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
08.08.2024
Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem, in z dovoljenjem staršev skupaj z bodočim soprogom Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo, potem pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko. Tam sta ostala 12 let. Na začetku petdesetih sta večkrat obiskala Nemčijo; to je bilo tudi obdobje, ko je Hilde Domin v hudi osebni stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je tudi ona začela ustvarjati, vrnila leta 1961. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Le vrtnica v oporo je izdala pri petdesetih in takrat na pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so "jasne in precizne, preproste in popolne", je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških literarnih teoretikov Walter Jens. Za Literarni nokturno je Lučka Jenčič prevedla dve pesmi, ki ju je avtorica napisala sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Interpretirala ju bo Violeta Tomič. Glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2015. Interpretira Violeta Tomič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
07.08.2024
Pesnik Joachim du Bellay je ob Ronsardu najbolj znani pesnik francoske renesanse. Du Bellay je študiral pravo, odlično je znal latinsko in zelo se je zanimal za latinsko književnost in zgodovino Rima. Ko je leta 1553 odpotoval v Rim, da bi bil tajnik stricu in kardinalu Jeanu du Bellayju, se je srečal s tisočletno zgodovino večnega mesta. Bližina in oddaljenost rimske kulture sta navdihnili cikel 23 sonetov z naslovom Razvaline starega Rima. Deset izmed njih je prevedla Marija Javoršek. Interpret Gregor Gruden, režiser Marko Bratuš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2007.
06.08.2024
Do 25. avgusta si je mogoče v Jakopičevi galeriji v Ljubljani ogledati razstavo fotografij Klavdija Slubana z naslovom Nekje drugje Tukaj. Gre za doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Sluban z več kot 150 fotografijami predstavlja vrhunce dobrih treh desetletij ustvarjanja. Doživljanja na številnih potovanjih pa ne lovi samo v objektiv svojega analognega fotoaparata, temveč tudi v besede, pesmi, ki jih piše v francoščini. Igralec je Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, prevajalka in urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija leta 2024.
05.08.2024
Sodobni ameriški pesnik Joshua Beckman (1971), ki je pred leti nastopal na literarnih festivalih Dnevi poezije in vina ter Vilenica, sodi med najzanimivejše pesniške glasove na drugi strani Atlantika. Za svoje delo je prejel več nagrad in prevedel Šalamunov Poker v angleščino ter o njem napisal tudi posebno pesniško knjigo z naslovom Tomaž (2021). V slovenščini lahko beremo izbor iz Beckmanove poezije z naslovom Zapusti New York (LUD Šerpa, 2003) in pesniško zbirko Sunek (LUD Šerpa, 2012), ki je prva njegova v celoti prevedena knjiga pri nas. Posebno mesto v tej zbirki zavzemajo soneti, ki nadaljujejo tradicijo tako imenovane poezije "stalnega toka", v kateri se pesnik ukvarja z mestom posameznika v svetu. In tudi zato se njegovi soneti naslanjajo na značilnosti sodobne poezije, kot so večglasnost, pozornost do jezika, miselni preskoki in podobno. Objavljamo sedem njegovih sonetov. Prevajalka Ana Pepelnik, interpret Rok Vihar, režiser Klemen Markovčič , glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
04.08.2024
Slovenski književnik Gregor Strniša je s poezijo in dramatiko močno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Svojo pesniško pot je začel z zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959 v Kopru. Knjiga je sicer že zasnovana kot sklenjena celota, vendar posamezne pesmi med seboj še niso tako povezane kot v njegovih poznejših zbirkah, na primer v Odiseju, Zvezdah in zlasti Očesu. V vsaki izmed njih namreč posamezni cikli iz petih pesmi sestavljajo knjigo poezije, v kateri sta pomembna vrstni red ciklov in zgodbeni lok. Pesmi v Mozaikih pa so, nasprotno, razmeroma samostojne celote in iz Strniševega prvenca smo jih izbrali devet. Interpret je Matej Puc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2009.
03.08.2024
James Baldwin je bil ameriški pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih, ki je živel med letoma 1924 in 1987. Pisal je esejistiko, dramatiko, prozo in poezijo. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih romanov: Drugič ogenj, Druga dežela, Šepet nežne ulice in tudi njegov najbolj znani roman Pojdi in povej na gori iz leta 1953, ki velja za enega najpomembnejših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini. Izbrali smo odlomek iz Baldwinovega romana z naslovom Pesem črnske ulice. Gre za presunljiv začetek opisa ljubezenske zgodbe, v katerem se kaže pisateljeva prvobitna izpovedna sila. Prevod: Gitica Jakopin, interpretacija: Daša Doberšek, glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Staš Janež, režija: Ana Krauthaker. Produkcija leta 2004. Urednika oddaje: Andrej Arko in Staša Grahek.
02.08.2024
Besedilo za današnji Literarni nokturno smo poiskali globoko v radijskih arhivih. Za petkov cikel Na valovih humorja smo izbrali kratki humoreski Janeza Severja izpred več kot pol stoletja: 'Športnik' in 'O bolhici'. Avtor je bil tedaj napovedovalec in urednik na našem radiu, pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger. Interpret Boris Kralj, mojster zvoka Bojan Stopar. Produkcija 1966.
01.08.2024
Konec julija pred sto desetimi leti se je začela prva svetovna vojna. Te nesrečne obletnice se spominjamo tudi z izborom pesmi medvojne lirike znanih in manj znanih avtorjev. To so Pastuškin (njegovo pravo ime je Andrej Budal), Anton Debeljak, Igo Gruden, Joža Lovrenčič, Rudolf Maister, Oton Župančič in France Bevk. Igralca sta Blaž Šef in Rok Kunaver, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2014.
31.07.2024
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram. Prevod Marko Golja, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Živa Bizovičar. Produkcija 2022. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
30.07.2024
Švedska pisateljica Elin Cullhed je za roman Evforija leta 2021 prejela najvišjo švedsko književno nagrado. Literarizirana pripoved o zadnjem letu življenja ameriške književnice Sylvie Plath je zgodba o ženski ujetosti med različne družbene vloge. Prevajalka Lucija Stupica, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2024.
29.07.2024
Ludvik Mrzel je bil slovenski pisatelj, pesnik in publicist, ki se je rodil 28. julija pred 120 leti v Loki pri Zidanem Mostu, umrl pa je leta 1971. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, od koder so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Najprej se je vpisal na medicino, kmalu pa se je prepisal na filozofijo in slavistiko. Zaposlil se je kot časnikar. Med 2. svetovno vojno je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih, po osvoboditvi in po vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v Mariboru. Že kmalu pa so ga na tako imenovanih dahavskih procesih obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina. Pisal je lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. Izdal je le nekaj knjig, po vojni samo eno, pesniško zbirko Ogrlica leta 1962; zato pa je res velik njegov prevajalski opus. V Literarnem nokturnu Mrzelovo črtico Medklic v Radio iz zbirke Luči ob cesti iz leta 1932 intepretira dramski igralec Gorazd Logar. Glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Boštjan Vrhovec. Produkcija 2001. Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.
28.07.2024
Cikel oddaj ob začetku letošnje olimpijade sklepamo z oddajo s kolesarstvom, za Slovence ne najmanj pomembnim športom v zadnjih letih. Resda gre za dirkališčno kolesarstvo, a nič zato - avtor romana Zlato Chris Cleave, sicer po izobrazbi psiholog, v svojem delu prepričljivo poustvari napetost pred kolesarskim nastopom ter vse negotovosti, ki ob tem spremljajo športnika oziroma v tem primeru kolesarko; roman Zlato je zgodba o tem, kaj nas žene k uspehu in kaj smo zanj pripravljeni žrtvovati. Zgodba o odrekanju, ki to hkrati ni. In zgodba o tem, kaj je v življenju zares pomembno. Z drugimi besedami: Kate in njena najboljša prijateljica ter hkrati največja tekmica Zoe sta vrhunski športnici, ki si želita osvojiti olimpijsko zlato v dirkališčnem kolesarstvu. Na poti do tja s silovito voljo in odločnostjo presegata meje telesne in čustvene vzdržljivosti. To pa ni edina bolečina, s katero se spopadata. Prevajalka Miriam Drev, interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2024.
27.07.2024
V Parizu so se začele triintridesete olimpijske igre moderne dobe. Tematiki športa in olimpizma se posveča tudi Marc Perelman, francoski teoretik sociologije športa in univerzitetni predavatelj, avtor več knjig. Med njimi je najopaznejša njegova monografija Barbarski šport s podnaslovom Kritika globalne kuge. Slovenci jo imamo v prevodu Saše Jerele, izšla je pri založbi *cf pred dvema letoma. V njej najdemo tudi odlomek o Olimpijski listini, ki nas lahko spodbudi k drugačnemu razmisleku o vrhunskem tekmovalnem športu, kot je neomahljivo navdušenje nad vsem, kar se te dni dogaja in se še bo dogajalo v Parizu. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
26.07.2024
Literarne oddaje od 26. do vključno 28. 7. posvečamo olimpijskim temam - Stoja na krogih je literarizirana biografija našega najznamenitejšega olimpionika Leona Štuklja. Njen avtor Boris Karlovšek je sicer pravnik in avtor kriminalnih romanov, kot so Tajni policijski sodelavec, Tajkun in Krvava odkupnina. Karlovšek se je dnevno srečeval z Leonom Štukljem in navdušeno poslušal njegove spomine. Občudoval je njegovo načelnost, pokončno držo in brezkompromisno življenjsko disciplino. Stoja na krogih razgrinja Štukljevo športno plat in vse pomembne športne mejnike, po drugi strani pa poskuša prikazati tudi drugo, človeško stran našega olimpionika. Izbrani odlomek z naslovom Zlati mnogoboj v Parizu je spomin Leona Štuklja na njegov olimpijski nastop v Parizu pred natanko sto leti. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik ddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
25.07.2024
Te dni bo minilo 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju; tam je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po številnih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, s psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, z imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki, leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitico mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki po večini pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej. Interpretacija: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Alen Jelen. Produkcija leta 2019.
24.07.2024
Pesnica in performarka Vida Mokrin Pauer v ciklu z zgovornim naslovom Vpoletjevzetje radoživo raziskuje in ubeseduje radoživost. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Oddaja je bila posneta leta 2012.
23.07.2024
Pisateljica in pesnica Danica Gregorčič (1959-2018) je leta 2003 objavila prvo pesniško zbirko Drevo, pozneje, leta 2009, pa (med drugim) nekaj svojih značilnih pesmi v Literarnem nokturnu. Njene pesmi, ki se navezujejo na življenjske izkušnje in prehajajo v meditativna razpoloženja, interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
22.07.2024
Debora Vogel (roj. l. 1902, umrla l. 1942), poljska filozofinja, pesnica, pisateljica in kritičarka židovskega rodu, je študirala v Lvovu in Krakovu in doktorirala iz Heglove filozofije. Teoretično se je ukvarjala z avantgardnimi tokovi v likovni umetnosti, pa tudi s poetiko modernističnega eksperimentalnega pisanja. Pisala je v poljščini in jidišu. V pesniških zbirkah Figure dneva (iz. l. 1930), Lutke (iz l. 1934) in Legenda srebra (iz l. 1935) je kubistično-konstruktivistični eksperiment prenesla v medij jezika. V knjigi Cvetijo akacije (izšli l. 1935), zbirki kratke proze, ki jo je imenovala montaže, odpravlja hierarhijo pojavov sveta, ko niza skope opise njihove raznovrstnosti in simultanosti v tehniki, prilagojeni vročičnosti moderne dobe. Tudi ljudi vidi kot lutke in jih tako popredmetene opisuje v kategorijah geometrijskih in fizikalnih lastnosti, njihove usode brez individualnih potez pa samo kot tipične in univerzalne. Izbor montaž iz knjige Cvetijo akacije je prevedla Jana Unuk. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Igor Likar in Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
21.07.2024
"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
Neveljaven email naslov