Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cikel oddaj ob začetku letošnje olimpijade sklepamo z oddajo s kolesarstvom, za Slovence ne najmanj pomembnim športom v zadnjih letih. Resda gre za dirkališčno kolesarstvo, a nič zato - avtor romana Zlato Chris Cleave, sicer po izobrazbi psiholog, v svojem delu prepričljivo poustvari napetost pred kolesarskim nastopom ter vse negotovosti, ki ob tem spremljajo športnika oziroma v tem primeru kolesarko; roman Zlato je zgodba o tem, kaj nas žene k uspehu in kaj smo zanj pripravljeni žrtvovati. Zgodba o odrekanju, ki to hkrati ni. In zgodba o tem, kaj je v življenju zares pomembno. Z drugimi besedami: Kate in njena najboljša prijateljica ter hkrati največja tekmica Zoe sta vrhunski športnici, ki si želita osvojiti olimpijsko zlato v dirkališčnem kolesarstvu. Na poti do tja s silovito voljo in odločnostjo presegata meje telesne in čustvene vzdržljivosti. To pa ni edina bolečina, s katero se spopadata.
Prevajalka Miriam Drev,
interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Produkcija 2024.
43 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Cikel oddaj ob začetku letošnje olimpijade sklepamo z oddajo s kolesarstvom, za Slovence ne najmanj pomembnim športom v zadnjih letih. Resda gre za dirkališčno kolesarstvo, a nič zato - avtor romana Zlato Chris Cleave, sicer po izobrazbi psiholog, v svojem delu prepričljivo poustvari napetost pred kolesarskim nastopom ter vse negotovosti, ki ob tem spremljajo športnika oziroma v tem primeru kolesarko; roman Zlato je zgodba o tem, kaj nas žene k uspehu in kaj smo zanj pripravljeni žrtvovati. Zgodba o odrekanju, ki to hkrati ni. In zgodba o tem, kaj je v življenju zares pomembno. Z drugimi besedami: Kate in njena najboljša prijateljica ter hkrati največja tekmica Zoe sta vrhunski športnici, ki si želita osvojiti olimpijsko zlato v dirkališčnem kolesarstvu. Na poti do tja s silovito voljo in odločnostjo presegata meje telesne in čustvene vzdržljivosti. To pa ni edina bolečina, s katero se spopadata.
Prevajalka Miriam Drev,
interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Produkcija 2024.
James Baldwin je bil ameriški pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih, ki je živel med letoma 1924 in 1987. Pisal je esejistiko, dramatiko, prozo in poezijo. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih romanov: Drugič ogenj, Druga dežela, Šepet nežne ulice in tudi njegov najbolj znani roman Pojdi in povej na gori iz leta 1953, ki velja za enega najpomembnejših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini. Izbrali smo odlomek iz Baldwinovega romana z naslovom Pesem črnske ulice. Gre za presunljiv začetek opisa ljubezenske zgodbe, v katerem se kaže pisateljeva prvobitna izpovedna sila. Prevod: Gitica Jakopin, interpretacija: Daša Doberšek, glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Staš Janež, režija: Ana Krauthaker. Produkcija leta 2004. Urednika oddaje: Andrej Arko in Staša Grahek.
Besedilo za današnji Literarni nokturno smo poiskali globoko v radijskih arhivih. Za petkov cikel Na valovih humorja smo izbrali kratki humoreski Janeza Severja izpred več kot pol stoletja: 'Športnik' in 'O bolhici'. Avtor je bil tedaj napovedovalec in urednik na našem radiu, pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger. Interpret Boris Kralj, mojster zvoka Bojan Stopar. Produkcija 1966.
Konec julija pred sto desetimi leti se je začela prva svetovna vojna. Te nesrečne obletnice se spominjamo tudi z izborom pesmi medvojne lirike znanih in manj znanih avtorjev. To so Pastuškin (njegovo pravo ime je Andrej Budal), Anton Debeljak, Igo Gruden, Joža Lovrenčič, Rudolf Maister, Oton Župančič in France Bevk. Igralca sta Blaž Šef in Rok Kunaver, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2014.
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram. Prevod Marko Golja, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Živa Bizovičar. Produkcija 2022. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
Švedska pisateljica Elin Cullhed je za roman Evforija leta 2021 prejela najvišjo švedsko književno nagrado. Literarizirana pripoved o zadnjem letu življenja ameriške književnice Sylvie Plath je zgodba o ženski ujetosti med različne družbene vloge. Prevajalka Lucija Stupica, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2024.
Ludvik Mrzel je bil slovenski pisatelj, pesnik in publicist, ki se je rodil 28. julija pred 120 leti v Loki pri Zidanem Mostu, umrl pa je leta 1971. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, od koder so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Najprej se je vpisal na medicino, kmalu pa se je prepisal na filozofijo in slavistiko. Zaposlil se je kot časnikar. Med 2. svetovno vojno je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih, po osvoboditvi in po vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v Mariboru. Že kmalu pa so ga na tako imenovanih dahavskih procesih obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina. Pisal je lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. Izdal je le nekaj knjig, po vojni samo eno, pesniško zbirko Ogrlica leta 1962; zato pa je res velik njegov prevajalski opus. V Literarnem nokturnu Mrzelovo črtico Medklic v Radio iz zbirke Luči ob cesti iz leta 1932 intepretira dramski igralec Gorazd Logar. Glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Boštjan Vrhovec. Produkcija 2001. Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.
V Parizu so se začele triintridesete olimpijske igre moderne dobe. Tematiki športa in olimpizma se posveča tudi Marc Perelman, francoski teoretik sociologije športa in univerzitetni predavatelj, avtor več knjig. Med njimi je najopaznejša njegova monografija Barbarski šport s podnaslovom Kritika globalne kuge. Slovenci jo imamo v prevodu Saše Jerele, izšla je pri založbi *cf pred dvema letoma. V njej najdemo tudi odlomek o Olimpijski listini, ki nas lahko spodbudi k drugačnemu razmisleku o vrhunskem tekmovalnem športu, kot je neomahljivo navdušenje nad vsem, kar se te dni dogaja in se še bo dogajalo v Parizu. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Literarne oddaje od 26. do vključno 28. 7. posvečamo olimpijskim temam - Stoja na krogih je literarizirana biografija našega najznamenitejšega olimpionika Leona Štuklja. Njen avtor Boris Karlovšek je sicer pravnik in avtor kriminalnih romanov, kot so Tajni policijski sodelavec, Tajkun in Krvava odkupnina. Karlovšek se je dnevno srečeval z Leonom Štukljem in navdušeno poslušal njegove spomine. Občudoval je njegovo načelnost, pokončno držo in brezkompromisno življenjsko disciplino. Stoja na krogih razgrinja Štukljevo športno plat in vse pomembne športne mejnike, po drugi strani pa poskuša prikazati tudi drugo, človeško stran našega olimpionika. Izbrani odlomek z naslovom Zlati mnogoboj v Parizu je spomin Leona Štuklja na njegov olimpijski nastop v Parizu pred natanko sto leti. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik ddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Te dni bo minilo 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju; tam je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po številnih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, s psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, z imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki, leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitico mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki po večini pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej. Interpretacija: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Alen Jelen. Produkcija leta 2019.
Pesnica in performarka Vida Mokrin Pauer v ciklu z zgovornim naslovom Vpoletjevzetje radoživo raziskuje in ubeseduje radoživost. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Oddaja je bila posneta leta 2012.
Pisateljica in pesnica Danica Gregorčič (1959-2018) je leta 2003 objavila prvo pesniško zbirko Drevo, pozneje, leta 2009, pa (med drugim) nekaj svojih značilnih pesmi v Literarnem nokturnu. Njene pesmi, ki se navezujejo na življenjske izkušnje in prehajajo v meditativna razpoloženja, interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Debora Vogel (roj. l. 1902, umrla l. 1942), poljska filozofinja, pesnica, pisateljica in kritičarka židovskega rodu, je študirala v Lvovu in Krakovu in doktorirala iz Heglove filozofije. Teoretično se je ukvarjala z avantgardnimi tokovi v likovni umetnosti, pa tudi s poetiko modernističnega eksperimentalnega pisanja. Pisala je v poljščini in jidišu. V pesniških zbirkah Figure dneva (iz. l. 1930), Lutke (iz l. 1934) in Legenda srebra (iz l. 1935) je kubistično-konstruktivistični eksperiment prenesla v medij jezika. V knjigi Cvetijo akacije (izšli l. 1935), zbirki kratke proze, ki jo je imenovala montaže, odpravlja hierarhijo pojavov sveta, ko niza skope opise njihove raznovrstnosti in simultanosti v tehniki, prilagojeni vročičnosti moderne dobe. Tudi ljudi vidi kot lutke in jih tako popredmetene opisuje v kategorijah geometrijskih in fizikalnih lastnosti, njihove usode brez individualnih potez pa samo kot tipične in univerzalne. Izbor montaž iz knjige Cvetijo akacije je prevedla Jana Unuk. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Igor Likar in Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
V oddaji Literarni nokturno bomo predstavili štiri pesmi igralke, profesorice igre, dramatičarke in pesnice Saše Pavček. Njena druga pesniška zbirka Zastali čas je izšla leta 2021. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so uvrščene vanjo, nastale v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke. Avtorica se v pesmih sprašuje o svojem življenju, o preizkušnjah, ki jih je doživela, ter o smislu bivanja in obstoja in se ljubeče spominja številnih ljudi, ki so jo močno zaznamovali ‒ svojega umrlega brata, mame, očeta in izjemnih igralskih kolegov. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.
Češki pisatelj, dramatik in filmski režiser Vladislav Vančura je živel in ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, po poklicu je bil zdravnik. Humoristično novelo Muhasto poletje, ki sodi med klasična dela češke literature, je napisal leta 1926. V njej s humorjem, ironijo, cinizmom in tudi sarkazmom prikazuje dogajanje v toplicah, kjer se kratkočasijo trije gospodje in s privzdignjenim jezikom govoričijo o življenjskih banalnostih, dokler njihovega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njihove lepe družabnice. Izbrali smo odlomek iz omenjene novele. Prevajalka: Nives Vidrih, interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, tonska mojstrica: Sonja Strenar, Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2017.
Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek. Prevajalka: Marija Javoršek; režiser: Marko Bratuš; interpret: Akira Hasegawa; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin; produkcija 2007.
Sodobna kanadska avtorica Nicole Brossard (1943) je od svojega prvenca iz leta 1965 izdala več kot trideset knjig. Danes velja za eno osrednjih tamkajšnjih pesnic, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja prenovila quebeško poezijo. Sicer pa je za svoje delo prejela številne nagrade in bila prevedena v številne jezike. Njene pesmi ne skrivajo lezbične in feministične konotacije, največkrat pa pesniško raziskujejo bivanje. Objavljamo nekaj njenih pesmi, izbranih iz njene slovenske knjige z naslovom Namestitve (ŠKUC, 2002). Prevajalec Brane Mozetič, interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Književnik Giorgio Bassani je italijansko in svetovno književnost 20. stoletja sooblikoval z Romanom o Ferrari, z epopejo judovskega meščanstva v šestih knjigah. V slovenskem prevodu Jožeta Stabeja imamo najbolj znani roman iz epopeje z naslovom Vrt Finzi-Continijevih, Milan Dekleva pa je predstavil Bassanija tudi kot pesnika: prevedel je izbor iz njegove poezije in ga naslovil Z rimo in brez, v Literarnem nokturnu pa lahko slišimo nekaj značilnih pesmi iz te knjige, in sicer pesmi Rasni zakoni, Galebi, September v San Giorgiu, Ne joči, Dolina Aniene, Ars poetica, Zdaj vem in Brindisi na novo leto. Prevajalec Milan Dekleva, režiser Jože Valentič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2008.
Mineva 120. let od smrti ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na programu Ars se ga v juliju spominjamo s ciklusom njegovih humoresk, prav tako pa smo za Literarni nokturno izbrali eno njegovih kratkih črnohumornih pripovedi z naslovom Družinski oče. Kakšne so torej lahko posledice prekrokane in neuspešne kvartopirske noči? Interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2016.
Neveljaven email naslov