Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek.
Prevajalka: Marija Javoršek;
režiser: Marko Bratuš;
interpret: Akira Hasegawa;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin;
produkcija 2007.
41 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek.
Prevajalka: Marija Javoršek;
režiser: Marko Bratuš;
interpret: Akira Hasegawa;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin;
produkcija 2007.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Irena Pajnik Beguš je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Rodila se je leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in dela pa v Ljubljani. Objavlja od leta 2013, izdala je sedem pesniških zbirk in šest romanov, za svoje delo pa je bila že večkrat nagrajena, nazadnje z nagrado kresníce, ki jo ob obletnici rojstva Kristine Šuler podeljujejo za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke. V utemeljitvi nagrade za zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah je koordinatorica žirije Teja Goli med drugim zapisala, da je ena bistvenih vrednosti pesniške zbirke Irene Pajnik Beguš "intertekstualnost, ki žensko v odnosu "z" postavlja v širši kontekst družbenega tudi prek arhetipskih vlog, kakor so že bile ubesedene v nekaterih širše poznanih besedilih". Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene zbirke. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Produkcija 2024.
Kratka zgodba Očetova maska je poklon pisatelju, esejistu, gledališkemu kritiku, uredniku in partizanu Jušu Kozaku ob 60. obletnici njegove smrti. Kozakova zgodba je mojstrovina o sinovem srečanju z mrtvim očetom, s preteklostjo in s svetom, ki izginja. Zato ne preseneča molovsko razpoloženje, ki pa ga avtor odmerja stvarno in natančno. Režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Mineva 111 let od rojstva Borisa Pahorja (1913–2022). Prve kratke zgodbe je objavil v Ljubljani, leta 1939 pa je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki ga je seznanil s sodobnimi literarnimi smermi; med drugim je sodeloval pri Mladiki in Dejanju. V delno modernistični prozi z avtobiografskimi prvinami se posveča predvsem usodam Slovencev v Trstu. Morda najbolj prepoznaven je po svojem romanu Nekropola, v katerem je strnil izkušnje iz nemškega koncentracijskega taborišča. V črtici Metulj na obešalniku pa opisuje izživljanje fašistov v šolah. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Boris A. Novak je prevajalec, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, verzolog, profesor primerjalne književnosti in še marsikaj, predvsem pa je pesnik. Na svojih pesniških začetkih se je oprl na simbolistično poetiko, pozneje je antičnim mitom vdihnil novo življenje in ustvaril prepoznavno osebnoizpovedno, tudi erotično liriko. 27. avgusta bo v okviru Veronikinega večera poezije in glasbe postal prejemnik zlatnika poezije, izbral pa ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisal, da "Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru". Pred petnajstimi leti je Boris A. Novak za Literarni nokturno interpretiral nekaj svojih pesmi. Interpretira Boris A. Novak, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja, Matej Juh. Produkcija 2009.
Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani v svetovno književnost. Po rodu je bil Čuvaš, rodil pa se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, jeziku, ki sodi v družino turških jezikov. Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Literarni nokturno prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke. Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar, prevajalec: Drago Bajt, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi. Prevajalka Silvana Orel Kos, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Valžina Mort (1981) že skoraj dvajset let živi v Združenih državah Amerike. Piše in objavlja tako v svojem maternem kot angleškem jeziku, v katerem so med letoma 2008 in 2020 izšle tri odmevne pesniške zbirke: Tovarna solz (2008), Zbrano telo (2011) in Glasba za mrtve in vstale od mrtvih (2020). Ta je bila po izboru časnika New York Times imenovana za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesnica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim kristala vilenice, Griffinove nagrade za poezijo ter Rilkejeve nagrade. Valžina Mort poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York. Iz antologije njene poezije Pesem o belih jabolkih, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina, smo izbrali nekaj pesmi iz prve in tretje omenjene zbirke, v katerih pripoveduje o družbenopolitičnih pritiskih in usojenosti, o tragiki sveta, ki jo upoveduje s humorjem, celo sarkazmom, vrača pa se tudi k Antigonini zgodbi, pokopu in neusmiljenemu medsebojnemu pobijanju bratov. Prevajalka Kristina Kočan, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Rumi (s polnim imenom Džalal al-Din Muhamad Rumi), sufijski mistik in pesnik, je živel v letih od 1207 do 1273 v Perziji, na današnjem ozemlju Afganistana. Po vsem svetu je znan po pesmih, ki izražajo zamaknjenost in skrivnostnost ljubezni v vseh njenih oblikah, erotični, platonski in božji. Upesnjuje polnost izkustva s pravim ljubimcem kot tudi žalost ob njegovi izgubi, pa tudi številna vmesna obdobja: od norosti nenadne ljubezni, prehoda romantične ljubezni v globoko prijateljstvo, do pogreznjenosti v božjo ljubezen. Kot sufi je bil Rumi pobožen musliman, a je enakopravno gledal na muslimane, kristjane in jude. Njegov miroljubni nauk nagovarja vsakega človeka k zavzemanju za strpnost, dobroto, milost in globoko ljubezen. Izbor in prevod iz angleščine Andrej Peric, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Besedilo s povsem »morsko« ali bolje »sredozemsko« tematiko: O soli. Gre za odlomke iz Mediteranskega brevirja hrvaškega pisatelja Predraga Matvejeviča v prevodu Vasje Bratina, knjige, ki na poznavalski, a hkrati privlačen način opisuje pojave, predmete, navade, zgodovino, zemljepis, lingvistiko in še kaj Sredozemlja, čemur v teh dopustniških dneh, ko smo nekateri z delom Sredozemlja morda še bolj povezani, namenjamo prenekatero misel. O soli, torej. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2009.
Slovenski pesnik in pisatelj Dušan Šarotar bo v središču pozornosti na bližajočem se mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Izbrali smo nekaj pesmi v prozi iz njegove najnovejše zbirke Nikomah poroča. Knjiga se nanaša na Aristotelovo Nikomahovo etiko, saj je prav etični premislek tudi v središču Šarotarjeve poetične knjige. Interpretira Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Izbor novih pesmi Marjana Strojana tematizira intimen odnos med njo in njim, odnos, ki bi ga zaradi fragmentarnosti in razprtosti opisa težko imenovali ljubezen, še teže pa bi ga imeli za golo mimobežnost, saj je v njem nekaj globljega, pa tudi težjega. Pesmi so nenaslovljene in – razen ene – pisane v prostem, nerimanem verzu z izrazitim ritmom. Njihovo prefinjeno liričnost odlikuje zanimiv preplet naravnega in urbanega. Avtor literarnega dela: Marjan Strojan; interpret: Aleš Valič; režija: Špela Kravogel in Saška Rakef; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2024.
Francoski dramatik, pesnik in diplomat Paul Claudel (1868–1955) je bil od svojega osemnajstega leta predan katolik. Za svojega pesniškega učitelja je pogosto navajal Stéphana Mallarméja, vendar je bila njegova poezija precej dostopnejša, predvsem pa bolj povezana s katolicizmom. Čeprav Claudel slovi kot pomemben dramatik iz srede 20. stoletja, je njegova religiozna poezija še danes vznemirljiva in nagovarja številne kristjane. Na praznik Marijinega vnebovzetja objavljamo tri njegove pesmi, med katerimi je tudi Čuječa Marija. Prevajalec je Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je danes znan kot celovit pesnik 20. stoletja, ki je v poeziji pozornost posvečal tudi filozofskim temam ter razmišljanju o življenju in svetu, mnogokrat pa so njegove pesmi povezane še s temo narave. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Aleksij Pregarc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2003.
Jasmin B. Frelih je prepoznavno ime na slovenskem literarnem prizorišču, njegov zadnji roman Ledeni možje je izšel lani. Pronicljivi pisatelj je mednarodno literarno kritiko prepričal že s prvencem Na/pol, ki je prejel nagrado za evropsko književnost. Nagrajena je bila tudi njegova zbirka esejev Bleda svoboda – leta 2018 je dobila Rožančevo nagrado. Leta 2015 se je preizkusil v kratki prozi in izdal zbirko Ideoluzije, iz katere je zgodba Skandinavske krste. Zgodbo odlikujejo dovršen slog, jezikovna polnost ter spretno preigravanje različnih referenc. Interpretka: Lea Cok, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
"Iskalci časa, na videz vedno mirni in urejeni, le včasih zakričijo, tako izkrivljeno in tako hudobno, da boli tistega, ki jih ima priložnost slišati, in ne ve, ali je to naklonjenost življenju ali ljubezni, ki jim jo posveča," zapiše Barbara Pogačnik v Iskalcih časa, enem izmed kratkih besedil v prozi, ki bi jih lahko opredelili kot kratke pripovedi, čeprav se ponekod približujejo pesmi v prozi. Iskalci časa so seveda metafora, tako kot še številne podobe, okoli katerih Barbara Pogačnik gradi svoja prozna besedila. Prav metaforična, simbolna in ritmična narava njihove govorice je tudi tisto, kar jih, ob drugem, približuje avtoričini poeziji. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2018.
Hrvaški pisatelj Zvonimir Balog (1932–2014) je velik del svojega ustvarjanja namenil mladim – velja za utemeljitelja sodobne hrvaške poezije za otroke, bil je tudi največkrat nagrajeni hrvaški avtor za otroke. Njegov opus obsega prek sedemdeset knjig za odrasle in mlade, za svoje delo pa je prejel tudi številna mednarodna priznanja. Besedilo Ko bi le vedel, koliko je ura, je iz njegove prve knjige za odrasle z naslovom Pogled na Zemljo, izšla je leta 1988. Balog v satirični zgodbi pod ostrogled vzame Švicarje in njihove navade. Prevajalec Štefan Kutoš, režiser Alen Jelen, interpret Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednici oddaje Tesa Drev, Tina Kozin, posneto leta 2016.
Andrej Rozman - Roza (1951), gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik, ima izjemno bogat in raznovrsten umetniški opus. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične, igrive in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi v avtorjevi interpretaciji. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem, in z dovoljenjem staršev skupaj z bodočim soprogom Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo, potem pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko. Tam sta ostala 12 let. Na začetku petdesetih sta večkrat obiskala Nemčijo; to je bilo tudi obdobje, ko je Hilde Domin v hudi osebni stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je tudi ona začela ustvarjati, vrnila leta 1961. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Le vrtnica v oporo je izdala pri petdesetih in takrat na pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so "jasne in precizne, preproste in popolne", je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških literarnih teoretikov Walter Jens. Za Literarni nokturno je Lučka Jenčič prevedla dve pesmi, ki ju je avtorica napisala sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Interpretirala ju bo Violeta Tomič. Glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2015. Interpretira Violeta Tomič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
Neveljaven email naslov