Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven.
Interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.
39 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven.
Interpretka Tina Resman,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.
Janez Grm se je že uveljavil kot pisec kratkih zgodb - tudi na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Zgodba Moje malo veselje sodi v cikel petkovih literarnih nokturnov Na valovih humorja. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednica oddaje Staša Grahek, Ana Rozman. Posneto leta 2021.
Marceline Loridan-Ivens, rojena Rozenberg, se je rodila leta 1928, umrla je leta 2018. Bila je francoska pisateljica in filmska režiserka, najbolj poznana po spominskem pisanju Ampak nisi se vrnil, ki opisuje čas, ko je kot 15-letno dekle preživela taborišče Auschwitz-Birkenau. Poročena je bila z nizozemskim režiserjem Jorisom Ivensom. V svojem zadnjem delu Ljubezen potem, napisanem v sodelovanju z Judith Perrignon, znova govori o neustavljivi želji po življenju, po ljubezni. Odlomek iz knjige, ki je izšla leta 2018, je prevedla Tadeja Šergán. Igralka Darja Reichman,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
1. oktobra pred tristo štiridesetimi leti je v Parizu umrl Pierre Corneille, poleg Racina in Molièra najpomembnejši francoski dramatik v 17. stoletju. Izbrali smo odlomek drame v verzih z naslovom Cina ali Avgustova velikodušnost. Corneille je dramo napisal leta 1642, v njej je dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. "Nikdar zarota ni zoper tirana kazala bolj, da prav bo izpeljana," razmišlja Cina v monologu. Prevod Marija Javoršek, igralec Brane Grubar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.
Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove, pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, začetnik katere naj bi bil mitski pesnik Orfej, prinesli srečo in blaginjo. Poskuša se jim prikupiti z dolgimi seznami epitetov in opisom njihovih božanskih moči, zato so himne za sodobnega bralca zanimiva ilustracija orfične teogonije, v kateri se je prvobitno, hermafroditsko božanstvo Prvorojeni ali Fanes rodilo iz kozmičnega jajca. V dervenijskem papirusu, najstarejšem evropskem ohranjenem rokopisu in hkrati viru informacij o orfični teogoniji, je zapisano, da je to jajce znesla boginja Noč. Vpliva obeh prepričanj sta ohranjena v prevedenih himnah. Za orfično verovanje je bil osrednji pojem “katabasis”, spust v podzemlje, zato so orfiki še posebno častili Perzefono, ki s spuščanjem v Had prinaša zimo, in Dioniza, osrednje božanstvo orfičnega misterija, ki je bil v ritualu dvakrat rojen in je sledilcem orfizma pomenil simbol večnega življenja, ki ga bodo dosegli, ko se bodo z iniciacijo otresli vezi telesa. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci t. i. helenizma, vere v bogove grškega panteona. Izbor himn je prevedla Lara Unuk. Interpretira Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Lela 1977 sta pri Cankarjevi založbi izšli obsežni knjigi Zbranih pesmi Edvarda Kocbeka, v katerih je pesnik in pisatelj strnil ves svoj dotedanji pesniški opus. Knjigi predstavljata tudi pričevanje o njegovih osebnih izkušnjah, o času, ki ga je živel, in poročilo o stanju slovenskega duha v 20. stoletju, z njima pa se je avtor po več kot desetletni odsotnosti vrnil v javnost. Izid avtorjevih Zbranih pesmi je bil velik kulturni in politični dogodek, saj je pomenil rehabilitacijo – v tistem času – politično problematičnega avtorja. Ob 120. obletnici Kocbekovega rojstva, zaznamovali smo jo 27. septembra, se ga spominjamo z izborom poezije iz teh knjig. Režiser: Igor Likar; interpretira: Branko Šturbej; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Andrej Kocan; urednici oddaje: Ingrid Kovač Brus, Tina Kozin; produkcija leta 2011.
Pisatelj, pesnik in prevajalec Jurij Hudolin (1973) se je v zadnjem desetletju uveljavil predvsem kot pisec proznih besedil, saj je v tem času izdal številne romane in eseje. Vendar je svojo literarno pot začel kot pesnik. Že pri osemnajstih je izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Če je laž kralj (1991), v letih za njo pa še številne druge. A po letu 2001, ko je bila objavljena njegova prelomna pesniška zbirka Govori ženska, so njegove zbirke izhajale manj pogosto. Zdaj se avtor, ki že vrsto let živi na Primorskem, vrača k poeziji. Objavljamo njegov novejši ciklus pesmi z naslovom Mediteranski vrt, v katerem pesnik na samosvoj način ubeseduje svoj odnos do tega življenjskega prostora. Interpret je Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Mateja Perpar nas v zgodbi Stol popelje v gledališko zakulisje, med ekipo gledaliških ustvarjalcev, ki ustvarjajo predstavo. Ta proces nastajanja odrske uprizoritve pa je avtorica napisala v zanjo značilnem humornem slogu. Igralka: Sabina Kogovšek, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.
Iračan Rodaan Al Galidi je po študiju zbežal iz rojstne dežele, da bi se izognil vojaški obveznosti, in leta 1998 prišel na Nizozemsko. Sam se je naučil novega jezika in začel v njem pisati kolumne, prozo in poezijo. Njegov četrti, leta 2009 izdani roman Avtist in poštni golob je leta 2011 dobil nagrado Evropske unije za književnost. Odlomek, v katerem izvemo, kako je bil spočet glavni lik romana, avtist s posebnimi darovi, je prevedla Stana Anželj. Interpretira Primož Pirnat, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, Posneto leta 2016.
Jernej Županič se je v osmih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega pesniškega prvenca in prvih prevodnih del, uveljavil kot eden naših najboljših prevajalcev in kot izredno zanimiv, samosvoj pesniški in pisateljski glas. Za svoje prevajalsko delo je prejel nagrado Radojke Vrančič in Sovretovo nagrado, za roman Mamuti pa nagrado kritiško sito. Županič je raziskovalec jezika, o tem govori že njegova prva pesniška zbirka Tatar, ki je bila nominirana za nagrado SKS za najboljši knjižni prvenec in za Jenkovo nagrado. S poezijo, ki se spretno giblje med samonanašalnostjo, jezikovno igro in sporočilnostjo in ki jo odlikuje tudi izbran, inteligenten humor, je literarnim navdušencem ponudil v branje pravo poslastico. To velja tudi za izbor avtorjeve poezije Na da se plezati v ravnini iz leta 2019. Režiser: Alen Jelen; interpret: Klemen Janežič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2019.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2024 Jure Japelj je astrofizik in zanima ga vse, kar je povezano z vesoljem, najbolj pa ga vznemirjajo eksplozije oddaljenih zvezd. Svoje znanje rad deli z javnostjo s pisanjem poljudnih člankov v časopisih in revijah ter pisanjem radijskih oddaj za radio Trst A. Med drugim je tudi urednik spletne strani Portal v vesolje. V prostem času pa skrivnosti življenja odkriva s pisanjem kratkih zgodb za otroke in odrasle. V zgodbi Izklesana osamljenost se ukvarja z mislijo, kakšno bi lahko bilo notranje življenje kipa oziroma kako bi kip doživljal sebe in zunanji, to je naš svet. Interpret Primož Pirnat, režija Špela Kravogel, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2024 Tomaž Kalin, diplomirani ekonomist, živi na Dolenjskem, v manjši vasici blizu Šentjerneja. Po dvajsetih letih dela v bančništvu se je zaposlil v bližnjem podjetju, da bi, kot je zapisal, z lastnimi rokami izdeloval okna in vrata. K temu dodaja, da se pisnega ustvarjanja loteva impulzivno, dela izpod njegovih rok prihajajo hitro in sunkovito, praviloma ponoči. Vzorcu pisanja sledi tudi tematika, ki se enakovredno giblje med poskočnostjo in vedrostjo na eni ter nihilizmom in opisi minljivosti na drugi strani. Navdih črpa iz vsakdanjega življenja. Predvsem ga zanimata razmerje med posameznikom in potrošništvom ter učinek, ki ga ima materializem na prihodnost in blaginjo družbe kot celote. Kratka zgodba z vojno tematiko Jutro v Alepu, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka, poskuša prikazati, kako se trenutek izgubi v večnosti. Interpretka Gaja Filač, režiserka Špela Kravogel, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2024 Samo Roš se je rodil v Celju, zaposlen pa je v Osrednji knjižnici Celje. Urednikuje in vnaša priporočila na portalu dobreknjige.si. O sebi pravi, da je "len za šolo in tudi za pisanje". V nekem obdobju je veliko objavljal zgodbe na družbenih omrežjih, vendar to pozneje skoraj povsem opustil. Tokrat se je šele drugič prijavil na katerega izmed natečajev in še to, kot pravi, "na željo soproge, ki je sicer mnenja, da bi moral pisati več. Morda ji v tej želji tudi ustrežem," še dodaja. Sicer pa o sebi hudomušno pripomni, da obstajata dve področji, na katerih njegova lenoba le ni tako izrazita: rad bere in bere precej, rad pa tudi hribolazi in se potika po gozdovih, kjer se s psico uspešno skrivata pred banalnostmi, ki bi jima sicer lahko zagrenile življenje. Hribolazenje, gozd in sprehod s psičko pa so tudi rdeča nit njegove zgodbe Silhueta, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Britanski humoristični pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je v svojih knjigah po večini pisal o angleški visoki družbi pred prvo svetovno vojno. Najbolj znan je po pripovedih o prebrisanem služabniku Jeevesu, odlično pa se je znal vživeti tudi v ženske like. V Literarnem nokturnu predstavljamo njegovo kratko kratko zgodbo z naslovom Nepopolna zbirka. Prevajalec: Matej Juh, interpret: Matej Puc, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednik oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Alojzija Zupan Sosič v novem izboru poezije tematizira tiste trenutke in obdobja bivanja, ki jih zaznamujejo bolečina, padci, razpadanje, smrt – pa naj gre za razpadanje in smrt bitja ali razmerja. Njene pesmi odlikujejo plastičnost oz. slikovitost podob, erudicija, izrazit ritem, predvsem pa tudi empatičnost ter čustvenost. Govorka pesmi se brezkompromisno spoprijema s svojo ranjenostjo in čustvi, ki jih ta vzbuja, ne da bi pri tem zašla v samopomilovanje, patetiko ali kakršno koli drugo skrajno razpoloženje. Režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja Galwaya Kinnella velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti. Druga branja druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; govori: Galway Kinnell; interpret: Željko Hrs; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstra zvoka: Mirta Berlan, Vojko Kokot; posneto leta 2021.
Sodobni ameriški pesnik, esejist in prevajalec Ron Padgett (1942) je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk. Prvo zbirko poezije z naslovom Velike ognjene krogle je objavil leta 1969. Padgett je eden tistih pesnikov, ki ga povezujejo z Newyorško pesniško šolo. Za ves njegov pesniški opus pa je značilen luciden humor. Eden izmed avtorjev, ki so zaznamovali njegovo poezijo, je med drugimi ameriški pesnik Kenneth Koch, na katerega se Padgett nanaša tudi v pesmi Goethe, ki jo objavljamo poleg nekaterih drugih njegovih pesmi. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Barbara Pešut je mojstrica erotične literature. Mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Grška noč, ki jo odlično interpretira dramska igralka Saša Mihelčič. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Za Literarni nokturno smo za dan vrnitve Primorske k matični domovini izbrali dve deli primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Njegova hvalnica Soči, ki je po svoji naravi domovinska pesem, je nedvomno avtorjeva najbolj znana in najpogosteje recitirana pesem. Oda Kmetski hiši pa poveličuje malega človeka – kmeta. Interpretira Ivana Percan Kodarin, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Živa Bizovičar, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2021.
Slavko Grum se je za večno vtisnil v slovenski literarni DNK z dramo Dogodek v mestu Gogi. Za nocojšnji Literarni nokturno pa smo izbrali njegovo zgodbo Sestanek, v kateri spremljamo več kot 40-letnega pripovedovalca, ki opreza za šestnajstletnim dekletom. Grum je črtico, ki jo danes nedvomno beremo z drugačnimi očali in občutki kot leta 1926, ko je revijalno izšla, sam prevedel v nemščino, vendar se prevod ni ohranil. V našem radijskem arhivu pa se je ohranila odlična interpretacija črtice – leta 2010 jo je prebral Polde Bibič. Igralec: Polde Bibič, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Urednika: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2010.
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik s Primorske, se je rodil v Neblem v Brdih, zdaj pa živi v Križu pri Sežani. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je bil organizator kulture na Krasu in umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. Aleksander Peršolja je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, Poklekni in moli bogovom je izšla leta 2019. Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino. Je tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Izbrali smo pesmi iz zbirke Bilke v krogu, ki je leta 2014 izšla pri KUD Apokalipsa. Režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednici oddaje: Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin; posneto leta 2014.
Neveljaven email naslov