Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte dela za orkester Uroša Kreka, Antonina Dvořaka, Johannesa Brahmsa in Ernesta Chaussona.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju štirih skladb za orkester v izvedbi slovenskih solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, ki je bil šef dirigent tega orkestra od leta 1966 do upokojitve leta 1980. Poslušali bomo Rapsodični ples Uroša Kreka, 1. stavek – Allegro – iz Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104, Antonina Dvořaka, 1. stavek Simfonije št. 4 v e-molu, op. 98, Johannesa Brahmsa in Poemo za violino in orkester, op. 25, Ernesta Chaussona pod njegovim vodstvom. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 23. januarja, ob 5.05.

Kristjani po vsem svetu se v Tednu molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto od 18. do 25. januarja. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih. Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

21. januarja je minilo 75 let od smrti Georga Orwella, ki nedvomno spada med največje pisatelje 20. stoletja. Če Orwella že iz šolskih klopi poznamo po politični satiri Živalska farma in distopičnem romanu 1984, ki tematizirata totalitarne politične sisteme, pa so prav tako zanimiva bolj dokumentarna in avtobiografska ter esejistična dela njegovega velikega opusa, ki pred nami razgrinjajo ne le intrigantnega misleca aktualnih političnih in splošno-človeških vprašanj, ampak tudi človeka z izjemno zanimivo življenjsko zgodbo, ki se je po šolanju na elitnem kolidžu in služenju britanski imperialni policiji v Burmi odločil za povsem drugačno življenje ter za skoraj dve leti odšel med brezdomce v Parizu in Londonu, od takrat pa se je še ničkolikokrat podal neposredno v razmere, ki jih je želel raziskati, pa naj je šlo prebivanje med delavci v revnih rudarskih predelih severne Anglije v času gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja ali pa njegovo udeležbo v španski državljanski vojni. Prav o tem drugem delu njegovega opusa, ki velikokrat ostane v senci njegovih zadnjih dveh romanov, govorimo ob tokratni obletnici njegove smrti, ko v oddaji Glasovi svetov gostimo prevajalko več njegovih del, urednico prvega izbora njegovih esejev in dobro poznavalko Georga Orwella Tino Mahkota.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 140 let od skladateljevega rojstva. Samospeve je začel pisati že kot najstnik in ko je leta 1904 postal učenec Arnolda Schoenberga, je ustvaril že 35 pesmi – več kot tretjino svojega celotnega samospevnega opusa. "Alban Berg je izjemno nadarjen skladatelj, toda stanje, v katerem je bil, ko je prišel k meni, je bilo tako, da je bila njegova domišljija očitno osredinjena le na pesmi …" je v pismu svojemu založniku Emilu Hertzki leta 1910 zapisal Schönberg. V njegovih samospevih sicer lahko opazimo skladateljevo slogovno potovanje od začetnega vpliva Schuberta in Schumanna ter bolj kromatično obarvane glasbene govorice s pridihom Richarda Straussa in Huga Wolfa do novega, modernističnega atonalnega sloga.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske književnosti 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato so se vrstili ostri napadi nanj, bil je politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založba Sanje.

Vso lepoto in obenem stisko svoje duše je tokrat v malce drugačni, nadvse osebnoizpovedni obliki zapakiral v album Čudež. Čudež smo, ker obstajamo, čudež smo, ker znamo kljub na neki točki zastalemu bambamu, bitju srca, ponovno zaživeti in drugače zadihati. Vodja zasedbe Dan D Tomislav Jovanović - Tokac je oseba, moški v svojem trdnem stebru, ki nas s svojo poezijo uči rasti in močnejšemu spolu tudi pokaže, da so razgaljena čustva dobrodošla in osvobajajoča. Na tej intimni ustvarjalni poti pa si je ob bok postavil izjemno pianistko Emanuelo Montanič, ki je začutila njegove izlive in mu čutno sledila.

Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.

Obrobne poti sodobne kompozicije … zvočni eksperiment … improvizirana glasba in glasni novi džez.

Pesnica in filozofinja Katarina Majerhold je v izbranih pesmih pod skupnim naslovom (Ne)moč brezkompromisna. V njih piše o izkušnjah, o katerih prevečkrat molčimo: o bolezni, slabosti, pešanju … o raku, tudi o želji. Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja.

Interpretka Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.