Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Adrienne Rich je bila ameriška pesnica, esejistka in goreča zagovornica depriviligiranih. Živela je med letoma 1929 in 2012. Prvo pesniško zbirko je izdala leta 1951. V njeni literarni govorici prevladujejo liričnost, intimnost in tudi političnost; vse vidike življenja je namreč dojemala kot v osnovi politične. Pesem Živ spomin je prevedel Ciril Bergles, leta 2002 jo je interpretirala dramska igralka Judita Zidar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Janáček je kot ploden skladatelj vokalno-inštrumetalne glasbe napisal veliko kantat, vendar je med njimi izrazitejša Glagolska maša, ki jo je dokončal leta 1926. Maša ima osem stavkov: Uvod , Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje, Orgle solo in lntrada.

Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2024 so se kot gostje v drugem delu koncerta predstavili pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazija Brežice. Koncert, ki je bil 5. aprila 2024 v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela slovenskih skladateljev mlajše generacije.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelja Vita Žuraja, rojenega 1979 v Mariboru, odlikujejo izrazno močne ter skrbno izdelane skladbe, ki mnogokrat vsebujejo tako scenske elemente kot tudi možnost razporeditve zvoka po prostoru in so glasbenikom pisane na kožo. V kratkem času so se Žurajeva dela prebila na najvidnejše koncertne odre in pomembne festivale v izvedbi vrhunskih sestavov, kot so New York Philharmonic Orchestra, BBC Scottish Symphony Orchestra, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble Intercontemporain in RIAS Kammerchor.

V oddaji Filmska glasba bomo poslušali fantazijski film Veliki dobrodušni velikan, ki ga je režiral Steven Spielberg, glasbo zanj pa je napisal John Williams. Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Pripoveduje zgodbo o deklici Zofki, ki živi v sirotišnici v Londonu. Neke noči, ko ne more spati, vidi velikana, ki nekaj piha skozi predmet, podoben trobenti v spalnico skozi okno spodaj na ulici, kjer živi. Ker se boji, da bi ga ljudje odkrili, velikan ugrabi Zofko in jo vzame s seboj domov, daleč tja v deželo Velikanijo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.

Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dobro poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, pa je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovke ne le preučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti.
Kako lastnosti samih kvasovk vplivajo na senzoriko živilskega izdelka? Ali lahko s spremenjenimi kvasovkami izdelamo recimo brezglutensko pivo? Zakaj je pravzaprav kvasovke možno uporabiti na toliko različnih načinov? V laboratoriju evolucijo kvasovk poustvarja tokratna gostja Podob znanja dr. Neža Čadež, izredna profesorica z oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg tega pa nam bo dr. Neža Čadež pomagala odgovoriti tudi, kje najti biotehnološko zanimive kvasovke, kako jih je človek pravzaprav udomačil in ali drži, da so kvasovke mojstrice vseh mojstrov.

Recital, ki je pred nami, nosi naslovom 'Jean-Guihen Queyras izvaja Bachove suite za violončelo solo' in ta nam tudi v celoti razkrije, kaj bomo slišali v tokratni oddaji. Na koncertu, ki je bil 10. decembra leta 2023 v Avditoriju Komorne dvorane v Gironi, je namreč Jean-Guihen Queyras izvedel 1., 4., in 5. suito za violončelo Johanna Sebastiana Bacha.

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom. Torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Orkester Slovenske filharmonije bo vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli jo bomo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa bosta na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali jo bomo v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki bo odprla koncertni večer.