Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kaj se beli tam v zeleni gori?
Ali sneg je ali so labodi?
Če bi sneg bil, bi se že otajal
in labodi bi že poleteli.
(Prevod: Andrej Arko)

Ljudska balada Hasanaginica je bila (in je še) predmet številnih interpretacij, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala tudi žrtev krvavega razpada Jugoslavije: takrat se je namreč bolj kot kadar koli prej razplamtela žolčna polemika o tem, kateremu narodu pripada njeno avtorstvo, Hrvatom, Srbom ali Bošnjakom, polemika in predvsem dokazovanje, ki je »živo« tudi dandanes. Kar pa zadeva njeno operno upodobitev, so Hasanaginico naslikali Krešimir Baranović, Miroslav Miletić, Rastislav Kambasković in Asim Horozić.

Pavel Šivic je Tretjo simfonijo napisal med letoma 1987 in 1988. Sestavljajo jo trije krajši stavki, od katerih je vsak posvečen določenemu predstavniku oz. takrat modernemu slogu iz sredine 20. stoletja. Prvi stavek je umirjen Alla breve, ki ga je Šivic označil za Hommage à Maderna. Drugi, prav tako počasni stavek je poimenoval Hommage aux Minimalistes, posvetil ga je torej priljubljenemu kompozicijskemu slogu druge polovice 20. stoletja minimalizmu. Zadnji, živahnejši Vivo stavek pa predstavlja Šivičev poklon Györgyu Ligetiju.

Ponujamo izbor koncertov, ki so potekali v zadnjih slabih dveh tednih. V dvorani Union v Mariboru je potekal 1. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je potekal koncert iz sklopa SiBrass, v Klubu Cankarjevega doma je potekal koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, Akademija za glasbo je začela letošnjo sezono koncertov iz cikla Tutti, Slovenska filharmonija je ponudila koncerta iz ciklov Same mogočne skladbe in Pretežno vokalni cikel, v Gradcu pa je potekala premiera Rossinijeve Pepelke.

Tokrat na sporedu:
1. Jean Sibelius: Karelia suita, op. 11
Izv.: Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Munih

2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet
Izv.: Godalni Kvartet Tartini:
Harfa: Mojca Zlobko Vajgl
Violini: Miran Kolbl in Rok Zgonc
Violončelo: Miloš Mlejnik

3.Claude Debussy: Igre
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Ernest Bour

Nobelovo nagrado za književnost je dobila letos južno korejska pisateljica Han Kang. Pri Švedski akademiji so v utemeljitvi zapisali, da piše avtorica "intenzivno poetično prozo, ki se spopada z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«. V slovenščini imamo do zdaj samo roman Vegetarijanka Han Kang; prevedla ga je Urša Zabukovec iz španščine, izšel je pri založbi Mladinska knjiga. Roman je sicer v Južni Koreji izšel že leta 2007, čez devet let pa je dobil mednarodno Bookerjevo nagrado. Prav o tem romanu, pa tudi sicer o korejski književnosti, se Tadeja Krečič pogovarja z Evo Vučkovič, asistentko na oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Zadnja oddaja iz niza se osredinja na velika sovjetska pianista Heinricha Neuhausa in Emila Gilelsa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prvega februarja 2024 je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana na katerem je nastopila harmonikarica Kiara Janko. Občinstvu se je predstavila z izvedbo treh del: Tokate v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, skladbo Vodni duh za harmoniko Staffana Mossenmarka in Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva.
Kiara Janko je glasbeno izobraževanje je začela na Umetniški šoli v Poreču in nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je študentka Boruta Zagoranskega.

Deveti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je prvič v sodobnem času predstavil frančiškanski koral iz Kopra 17. in 18. stoletja. V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu je takrat nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija. Kako je zvenelo koralno petje, ki se je izmenjevalo z orgelsko improvizacijo in so ga po zapisih koprskega škofa Naldinija hodile poslušat množice vernikov?

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albbejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi omenimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.
V tokratni igri se tri ženske: Klara, Marija in dekle vsaka zase oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Sicer pa je igra iz leta 1975 ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas.

Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Urban Koder

Klara – Majda Potokar
Gospa Marija – Duša Počkaj
Dekle – Milena Zupančič

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.

Glasbena medigra.

Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2011.

Koncert je nastal leta 1938 in bil istega leta tudi prvič izveden. Britten ga je sedem let pozneje močno predelal; novo različico so prvič predstavili junija leta 1946 na festivalu v Cheltenhamu.