Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu bodo Galjarda Giacoma Gorzanisa, Suita v F-duru Jana Dismasa Zelenke, Sonata v A-duru za violončelo in klavir Luigija Boccherinija, Simfonija v B-duru Josefa Myslivečka in Schubertov Impromptu št. 2 v Es-duru, D. 899.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu bodo Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna v izvedbi pianista Maurizia Pollinija, zbora Koncertnega združenja Dunajske državne opere, Dunajskih filharmonikov in dirigenta Claudia Abbada ter Suita polifonica št. 3 Stanka Premrla v priredbi Alojza Srebotnjaka in izvedbi pihalnega kvinteta Ariart.

Jasna Lara Rajh je fotografka in grafična oblikovalka, rojena v Mariboru. Ustvarja v podjetju Intesa RD kot umetniška direktorica in grafična oblikovalka. Piše pa tudi poezijo. Iz njenega še neobjavljenega cikla pesmi Ena in edina smo izbrali pesem Prehajam z bivanjsko tematiko.

Interpretka je Doroteja Nadrah.
Produkcija leta 2024.

Na sporedu so Slovanski ples št. 7 v c-molu, op. 46 Antonina Dvořaka, Klavirski trio v E-duru Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna, Serenada za orkester št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa, Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, Koncertni allegro za klavir Enriqueja Granadosa in Kanarske pesmi Teobalda Powerja.

V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Prva oddaja je posvečena vokalni glasbi iz Anglije in Francije od dvanajstega do petnajstega stoletja.

V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu ozračju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija, pevce Mio Žnidarič, Ano Bezjak in Uroša Perića ter Zbor sv. Nikolaja z gosti.

V prvi oddaji, prejšnji teden ,sta krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe, povzela temeljne značilnosti svojega že tridesetletnega raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu, za katerega je značilen t. im. »kopasti kras«. Na maketi v muzeju Nacionalnega parka Guanling sta lepo prikazana profil kraških kop in podzemni sistem jam (glej fotografijo). Slišali bomo opis geologa Kneza o najdaljšem dolomitnem jamskem sistemu na svetu v geoparku Šuanguedong, dolg je dobrih 400 km. Najdaljši doslej raziskani jamski sistem s stranskimi rovi vred na svetu pa je jama Mammoth v zvezni državi Kentucky v ZDA. Knez v oddaji tudi pojasnjuje nastanek geoloških plasti tamkajšnega kraškega podzemlja, njegovo starost in lastnosti, Slabe pa morfologijo tam prevladujočih kamnin.
Do obsežnih območij tega gričevnatega sveta smo se pripeljali z rednim vlakom, ki dosega hitrosti do 242 km/h.

Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.

Predstavljamo harfistko Tino Žerdin, ki se je najprej začela učiti klavir na glasbeni šoli v Velenju. Poleg klavirja se je učila tudi solopetja, nato pa se je zavzeto posvetila harfi in ji ostala zvesta vse do danes. Že po letu igranja nanjo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller; pri njej je tudi z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja. V prvi oddaji lahko slišite izvajanje Tine Žerdin v skladbah francoskih skladateljev Marcela Luciena Tournierja, Marcela Samuela Rousseauja in Marcela Grandjanyja ter pogovor s harfistko o njenem izobraževanju, glasbenem okusu in priljubljeni glasbi za harfo.

Kako pomembne so slovenske kulturne organizacije v Avstriji in Italiji, kakšna je njihova vloga v lokalnih okoljih in kaj sploh pomenijo v skupnem slovenskem kulturnem prostoru? O tem v pogovoru, ki je nastal v sodelovanju programa Ars z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec. Sodelujejo: iz tržaškega studia Maja Humar in Miloš Čotar, iz celovškega studia Zalka Kelih-Olip in Mitja Rovšek ter iz ljubljanskega studia Janez Stergar.

Ob koncu leta se bomo soočili z večnim vprašanjem, ali se poje več zapečenega ali zarečenega kruha; kljub odpovedi zadnje oddaje iz niza Godba iz Galicije podaljšujemo predstavitev izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Božično-novoletni čas je tudi čas številnih prazničnih koncertov, na katerih prevladujejo odlomki najbolj priljubljenih opernih del. In tako vam bodo v prvem delu oddaje Galičani pod vodstvom Holandca Henrija Adamsa in holandske sopranistke Astrid Crone zaigrali Uvod k prvemu dejanju Verdijeve Traviate in arijo É Strano iz iste opere, potem pa še znameniti Simfonični intermezzo iz Mascagnijeve Cavalerie Rusticane ter romanco Voi Lo sapete o mamma iz tega dela. V preostanku oddaje pa boste po več kot letu dni znova slišali čudovito arijo po Shakespearovem sonetu I Shall Love but Thee Flamca Jana Van der Roosta s solistko Anneke Luyten in Kraljevo nizozemsko godbo pod vodstvom kapelnika Tijmena Botme.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orkester klarinetov akademije za glasbo je nastopil 15. februarja 2024 v sklopu cikla Tutti te akademije, njegov nastop pa so zaznamovale kar tri novosti slovenskih skladateljev: Davida Beoviča, Jana Trilerja in Marka Mihevca.
Orkester je njegov umetniški vodja Jože Kotar ustanovil v študijskem letu 2017/18, v njem pa združil študente klarineta prve in druge stopnje. Člani igrajo na vse različice klarinetov, seveda je najbolj zastopan osnovni – B-klarinet, poleg visokega Es-klarineta pa v njem igrajo tudi altovski klarineti, basovski, kontraaltovski in celo kontrabasovski. Množica različic orkestru ponuja izjemen razpon barvnih in interpretacijskih možnosti.

BENJAMIN IPAVEC / J. HLADNIK: SERENADA ZA ORKESTER NA LOK
DAVID BEOVIČ: FOUR SEASON(ING)S
JAN TRILER: NA KRILIH UTRINKOV
MARKO MIHEVC: SIMBAD
JAN VAN DER ROOST / MARTEEN JENSE: PUSZTA (ŠTIRJE CIGANSKI PLESI)

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

O prostorih, s katerimi se je povezal med hojo, v eseju s preprostim naslovom Hoja pripoveduje Jure Jakob. Za zbirko Hiše in drugi prosti spisi je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za esejistiko. Takrat je žirija zapisala, da »ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno«. O nečem znanem – torej hoji – na opisan način pripoveduje tudi v izbranem eseju, ki sta ga leta 2015 prebrala Ivan Lotrič in Maja Moll. Za objavo ga je uredil Andrej Rot, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek.

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan.

V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano.

Igra Mojka Končar

Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef
Glasba Bojana Šaljić Podešva, Ingrid Mačus
Oblikovanje zvoka Urban Gruden
Vizualna podoba Lucija Zucchiati
Oblikovanje svetlobe Domen Lušin
Dramaturgija Vilma Štritof
Lektorica Mateja Juričan
Neposredni prenos Matjaž Miklič
Izdelava kostuma Nika Dolgan

Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, program Ars in gledališče ŠKUC
Sofinacerja: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in MOL
Premiera: 23. decembra 2014

Božični oratorij škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, ustvarjen leta 2019, najde tako skrivnostnost kot sijaj v najbolj znani sveti zgodbi: Jezusovem rojstvu. Z objemanjem škotske galske uspavanke, angleške poezije, latinskih besedil in svetopisemskih odlomkov, ki pripovedujejo o rojstvu, MacMillan spretno združuje te niti v svojem značilnem ekspresivnem in neposrednem jeziku, ki kaže tako njegove škotske korenine kot globoko utrjeno katoliško vero, ter ustvarja globoko ganljivo in mogočno delo.

Avstrijski pisatelj Michael Scharang se v avtobiografski zgodbi Popolnoma pravilno božično drevo odpravi v Celje, iz katerega je leta 1908 pobegnila njegova babica. Že obnemogla in ostarela mu je zaupala, kaj se ji je pripetilo na sveti večer leta 1908, ko ji tudi skrbno pripravljeno in okrašeno božično drevesce ni pomagalo omehčati trdega srca svojega gospodarja. Scharangova zgodba je bila prvič objavljena leta 2011 v Suhrkampovi zbirki 24. december: Nove božične zgodbe.

Prevajalka: Lučka Jenčič,
interpret: Milan Štefe,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Sonja Strenar.
Leto nastanka: 2014.
Redaktorici: Tesa Drev Juh in Maja Žvokelj.

Oddajo smo namenili džezovski glasbi z božično tematiko. Na vrsti bodo skladbe v izvedbi pevcev Nicky Shrire, Samare Joy in Gregoryja Porterja, pianistke Hanie Rani, tenorsaksofonista Jacoba Dinesena, pianista Stanleyja Cowella, vibrafonista Warrena Wolfa in trobentača Ibrahima Maaloufa.