Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel vstopiti? Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri se bomo dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O položaju žensk v medijih, s posebnim ozirom na zastopanost žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence, se bomo pogovarjali v tokratni Radiosferi. Z nami v studiu bo podpredsednica Združenja ONA VE ga. Mateja Malnar Štembal, iz Škotske pa se nam bo na daljavo pridružila dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

"Pesem zate - od srca do srca ni samo koncert; je priložnost, da postanete del nečesa večjega, izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja." Tako vabijo na dobrodelni koncert za pomoč otrokom z rakom, letos ga bodo izvedli petič, projekt pa je zasnovala gospa, ki je že vrsto let prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za svoje predano delo z bolnicami in bolniki je bila nagrajena s priznanjem predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, letos je bila tudi nominirana za dobrotnico leta v okviru nagrade Ljudje odprtih rok gospa Jolanda Ravnikar. "Prav vsak od nas lahko z majhnim prispevkom pomaga otrokom, ki se borijo z boleznijo," pravi. Zato lahko preživite prijeten gasbeni večer prihodnji četrtek v Festivalni dvorani. Gospa Jolanda Ravnikar je tudi sicer aktivna upokojenka, obiskala jo je Lucija Fatur.

Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadetemu oteče okolica oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica. Stanje je kritično! Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami bo Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o kritični infrastrukturi, v katero štejemo predvsem energetske, prometne, telekomunikacijske, informacijske, finančne, zdravstvene in druge sisteme, katerih moteno delovanje bi lahko ogrozilo stabilnost in celo varnost sodobne družbe in države. Kaj vse je kritična infrastruktura, kako jo določati in kako je medsebojno prepletena in soodvisna, tako na evropski kot nacionalni ravni, pa v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Boštjan Pavlin, direktor Direktorata za obrambne zadeve na MORS;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Robert Slodej, vodja službe za korporativno varnost pri ELES;
mag. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije;
mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Čeprav čarovniki niso čisto navadni ljudje, tudi oni potrebujejo podstrešje.
Pripovedujeta: Gregor Čušin in Nina Skrbinšek.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Oddajo začenjamo s posnetkom skladbe Stoj še dolgo, Ptuj ponosni v izvedbi Ansambla Jožeta Krežeta s prvega festivala narodnozabavne glasbe s Ptuja, ki je nastal v živo davnega leta 1969, skladba pa je bila seveda nagrajena s prvo nagrado. Nagrad se je pozneje samo na tem festivalu nabralo enajst. Jože Kreže se je žal pred kratkim poslovil od nas, zato mu posvečamo celotno oddajo. Odstiramo del njegove glasbene zapuščine, ki obsega več kot tristo skladb narodnozabavnega in tudi zabavnega žanra, od katerih še marsikatera pozvanja v naših ušesih (Ta vražji telefon, Flosarji ...). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Alice Munro se je rodila kot Alice Ann Laidlaw 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu v Kanadi. Literarno slavo si je prislužila z opisovanjem podeželskega življenja, večina njenih del je uvrščena v njen domači kraj, v njih pa se osredinja predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Prejela je številne nagrade, tudi Nobelovo in mednarodnega bookerja.

Avtorica scenarija: Miriam Drev,
prevajalci: Miriam Drev, Katja Šaponjič, Jana Ambrožič,
interpretki: Nina Valič in Sabina Kogovšek,
režiserka: Irena Glonar,
napovedovalca: Maja Moll in Igor Velše,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman,
leto nastanka: 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu Mačahe (2020) so zdaj tu Ljubožerci: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2011.