Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Včerajšnji ponedeljek – tretji ponedeljek v januarju – velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najbolj depresivnega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek, 21. januarja, temu ob bok in (morda tudi) v uteho ponujamo objem. Torkov kviz in svetovni dan objemov! Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo. Prej je živel v Teheranu, glavnem mestu Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.

Donald Trump je spet za krmilom Združenih držav Amerike. Razvpiti poslovnež s svojimi napovedmi marsikoga navdušuje, številne pa skrbi, kam utegne ob njegovem drugem predsedovanju zaviti svetovna zgodovina. Nekaj obrisov bo Mateju Hrastarju v oddaji Ob osmih pomagala zarisati Barbara Šurk.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V torkovi Radiosferi vas vabimo na potovanje širom po zemeljski obli. Okvirno enkrat na mesec se bomo ustavili v eni izmed držav, ki jih je po štetju Združenih narodov na svetu 193 – šli pa bomo po abecedi. Oddajo pripravlja Andreja Gradišar.

Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Na vprašanja odgovarja nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vlada je tik pred novim letom potrdila predlog novega zakona o medijih. Besedilo prinaša nekaj pomembnih novosti, ki pa že razburjajo javnost. Gre za določbe, ki se nanašajo na vplivneže. Kritik so deležne tudi sheme državnih pomoči medijem in predlog, da bi koncentracijo medijskega lastništva po novem presojala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki s tem po mnenju kritikov pridobiva preveliko moč. O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00.


Gostje:

Asta Vrečko, ministrica za kulturo;
Mojca Zorko, podpredsednica Društva novinarjev Slovenije;
Cene Grčar, odvetnik;
Denis Sabadin, odgovorni urednik Primorskih novic.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Impresionistična in poetična radijska slika prikazuje podobi ženske in moškega, ko se s svojimi notranjimi, duhovnimi očmi ozirata na ozadje preteklih skupnih let. V zadnjem skupnem zavetju hiše v cvetju se začneta razhajati njun zunanji, prepoznavni svet minevanja in njun notranji svet, ki je tu, kot pravi avtor, »kakor slišanje drugega časa in razdalj in hrepenenj in spominov«.
Radijsko igro posvečamo dramskemu igralcu Borisu Juhu, uglednemu interpretu radijske igre in izjemnemu interpretu poezije v radijskih literarnih oddajah, ki je 18. januarja praznoval svoj 90. rojstni dan.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc

Interpreta – Mojca Ribič in Boris Juh

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo nekaj skladb, ki jih je PORL posnel v 50. letih:
Bojan Adamič/Emil Smasek/Bojan Adamič: Princeska to pa to – pevka Sonja Hočevar (1953)
Bojan Adamič: Na plaži (1954)
Bojan Adamič/Lev Svetek/Bojan Adamič: Poslednji kolosek – pevka Jelka Cvetežar (1956)
Borut Lesjak: Tovarna avtomobilov Maribor (1957)
Vojislav Bubiša Simič: Obečanje – pevka Lola Novaković (1958)
Victor del Monte/Rosita Serrano/Bojan Adamič: Brisas del Sur – pevka Ines Taddio (1958)
Jože Privšek/Aleksander Skale/Jože Privšek: Vozi me vlak v daljave – pevka Marjana Deržaj (1958)

Gregor Strniša je v zbirki Želod objavil pet baladnih ciklov, med njimi je tudi Veseljak. Konča se z verzom: 'Ampak druge obale ni.'

Igralec Saša Tabaković,
režiser Klemen Markovčič.
Posneto maja 2012.