Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
45 epizod
45 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke. Interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Miljana Cunta je lani za pesniško zbirko z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobila nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado. Slišali boste nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Ob 90. obletnici avtorjevega rojstva predstavljamo odlomek iz romana Osebna zadeva Kenzabura Oeja. Japonski nobelovec Oe (1935–2023) velja za enega najpomembnejših japonskih pisateljev. Roman Osebna zadeva temelji na njegovih osebnih izkušnjah. V romanu se glavnemu junaku romana, mlademu moškemu, rodi sin z možgansko okvaro, to pa v njem sproži hude dileme. V pripovedi avtor, kot je zanj značilno, slika družbene razmere na Japonskem po drugi svetovni vojni, predvsem posledice vojne in atomske bombe nad Hirošimo. Prevajalka Stanka Rendla, režiser Alen Jelen, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija 2015.
Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko zanimanja njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal pa se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi interpretira dramski igralec Matija Rozman. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2010.
Pelikanovo poročilo je napet pravniški triler, po katerem je bil posnet tudi kultni film, v katerem glavno junakinjo – študentko prava Darby Shaw – odigra Julia Roberts. Darby raziskuje zakulisje umora dveh sodnikov ter napiše poročilo, v katerem postavi hipotezo vzroka za umore, ki se pozneje izkaže za pravilno. Pri delu jo spodbuja njen profesor, tudi ljubimec Thomas Callahan. Potem, ko je umorjen, Darby pri spopadanju s posledicami nevarnega preiskovanja pomaga raziskovalni novinar Gray Grantham; v filmski različici ga odigra Denzel Washington. Roman Pelikanovo sporočilo je samo ena v dolgem nizu književnih uspešnic, tudi prodajnih, ameriškega pisatelja Johna Grishama. Do zdaj je napisal približno štirideset kriminalnih romanov in trilerjev, številna njegova dela pa so dobila filmske priredbe. Med najbolj odmevnimi so Firma, Čas za ubijanje, Mojster za dež, Klient in seveda Pelikanovo poročilo. 8. februarja bo Grisham praznoval 70 let in ob tej priložnosti smo v Literarni nokturno uvrstili odlomek iz Pelikanovega poročila, ki ga je Grisham izdal leta 1992. Prevajalec: Ferdo Miklavc, interpretka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tesa Drev Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2015.
Édouard Glissant (1928-2011) je bil pisatelj, pesnik, filozof in literarni kritik. Rodil se je na Martiniquu in bil vplivna kulturna osebnost v okviru frankofonske literature. Študiral je na gimnaziji Schoelcher, tako kot tudi sloviti književnik Aimé Césaire, doktoriral pa v Parizu, v katerem je študiral etnografijo ter zgodovino in filozofijo. Skupaj s Paulom Nigrom je leta 1959 ustanovil separatistično stranko, zato mu je Charles de Gaulle med letoma 1961 in 1965 prepovedal zapustiti Francijo. Prav leta '65 se je potem vrnil na Martinique, živel pa tudi še v New Yorku in Parizu in delal kot profesor francoščine na različnih univerzah. V devetdesetih se je znašel na ožjem seznamu predlaganih za Nobelovo nagrado. Glissantov prvi roman pripoveduje o politični klimi na Martiniquu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer z zgodbo o skupini mladih revolucionarjev, njegovo poznejše delo pa se osredotoča na vprašanja jezika, identitete, prostora, zgodovine in znanja. Zelo pomemben je njegov "koncept nejasnosti", o katerem pripoveduje v enem svojih besedil z naslovom Poetika odnosov. Koncept nejasnosti je zagovor pomanjkanja transparentnosti in neprepoznavnosti v književnosti in življenju. V nejasnosti je videl možnost prevratnosti, spodnašanja vladajočih sistemov. Celo zahteval je "pravico do nejasnosti" in s tem namignil, da zatiranim, ki so bili zgodovinsko označeni za Druge, lahko dovolijo oziroma morajo dovoliti, da so nejasni, ne popolnoma razumljeni, in da preprosto obstajajo kot drugačni. Izbrali smo odlomek iz njegove večdelne pesnitve Črna sol, v kateri je koncept nejasnosti pravzaprav njeno gibalo. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat - pa naj so to bila literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. V Literarnem nokturnu bomo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta slišali odlomek, ki pojasni naslov romana. Prevod Marko Golja, interpretira Jure Kopušar, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Posneto leta 2016.
V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" - to je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje in s podnaslovom - pesniški dnevnik junij 2021-junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in osnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes je posejanih nekaj portretov bližnjikov, umrlih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov. Interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ezra Pound (1885–1972) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev z leti dopolnjeval, pa je sestavljena iz 117 spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te dolge pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi, zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski Cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz omenjene knjige, ki je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Prevajalec Miklavž Komelj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena izmed treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil pesnik sam, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora z besedo seči v njegovo neznano globino, v skrite plasti, in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2012. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927–2019), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Objavljamo pet njegovih pesmi. Prevedel Miha Avanzo, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pesnica in filozofinja Katarina Majerhold je v izbranih pesmih pod skupnim naslovom (Ne)moč brezkompromisna. V njih piše o izkušnjah, o katerih prevečkrat molčimo: o bolezni, slabosti, pešanju … o raku, tudi o želji. Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja. Interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Neveljaven email naslov