Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
42 epizod
42 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2011.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Jeremy Halvard Prynne, znan kot J. H. Prynne, se je rodil leta 1936 v Kentu v Angliji. Do leta 2005 je bil univerzitetni predavatelj angleške poezije na Univerzi v Cambridgeu, je častni profesor na Univerzi v Sussexu, poučeval pa je tudi na Univerzi Sun Yat-Sen v provinci Guangdong na Kitajskem. Je plodovit pesnik, od prvih objav v šestdesetih letih 20. stoletja do danes je objavil več kot 40 knjig poezije. Njegovo poezijo številni poznavalci vidijo kot najdrznejša pesniška dela povojne angleške poezije. Prynne poezijo razume kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja, kot neposreden vpogled v resnico, ki pa spodkopava samega sebe. Na tem prepričanju temeljijo tudi njegova raziskovanja pesniškega jezika, ki ga avtor pogosto pripelje do skrajnih meja. Izbor avtorjeve poezije je narejen iz zbirke Pesmi dnevne svetlobe (1968), v kateri se ukvarja s formalnimi problemi sintakse in položaja subjekta, ki so jih njegovi pesniški postopki naredili neizogibne. Prevajalec: Lukas Debeljak; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Günter Ullmann se je rodil leta 1946 v Greizu v Vzhodni Nemčiji in prav tam je leta 2009 tudi umrl. Večji del življenja je preživel v diktaturi in bil zaradi svoje protestne drže večkrat aretiran ter pod pretvezo, da trpi za preganjavico, zaprt v psihiatričnih ustanovah. Kljub težkemu življenju in prepovedim izdajanja poezije pa ni želel zbežati na Zahod. Kot je sam rekel, je želel ostati na Vzhodu kot priča časa in prostora. Svoja dela, med katerimi velik del zavzemajo knjige in pesmi za otroke, je začel izdajati šele po padcu berlinskega zidu. Ullmannove pesmi so ekspresivne in polne nadrealnih zaznav, skoraj vedno pa so v njih težka čustvena stanja – žalost, kes, neizpolnjeno hrepenenje. Vedrina kot žarek skozi oblake vstopi vanje samo tu in tam. Izbor Ullmannovih pesmi je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Tabaković, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Ivan Minatti, izrazit povojni intimist, ki sta mu bila kot pesniku blizu motiva narave in ljubezni, je avtor enega najznamenitejših verzov slovenske poezije – Nekoga moraš imeti rad. Izbor, ki ga prinaša Literarni nokturno, te pesmi ne vključuje, pripravil pa ga je – zanimivo – pesnik sam pred 25 leti. Igralec: Slavko Cerjak. Režiser: Jože Valentič. Glasbena opremljevalka: Marko Stopar. Mojster zvoka: Mitja Krže. Redaktorja: Vlado Motnikar, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1999.
Spominjamo se pesnika in pripovednika Ivana Čampe. Rodil se je 15. novembra 1914 v kmečki družini v Nemški vasi na Blokah. Zaradi gmotnih težav se je težko šolal: končal je gimnazijo in študiral pravo. Pozneje je opravljal različna dela, bil je tudi soustanovitelj založbe Pastir. Leta 1940 je objavil povest Mlin v grapi, predvsem pa je bil pesnik. Dvajsetleten je napisal sonetni venec z naslovom Prijateljici, ki je ostal v rokopisu. Leta 1938 je Ivan Čampa objavil zbirko Iz belih noči in leta 1941 še zbirko sonetov Šotor v zatišju v nakladi 300 izvodov ter jo razprodal. Njegove načrte, da bi pred tridesetim rojstnim dnevom napisal deset knjig, je preprečila tudi vojna, predvsem pa smrt. Dne 27. avgusta 1942 ga je italijanski okupator kot aktivista Osvobodilne fronte obsodil na smrt in ga kot talca ustrelil na Notranjskem. Izbrali smo Čampove magistrale iz neobjavljenega sonetnega venca Prijateljici in sonete iz njegovih zbirk. Interpret Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, režija Jože Valentič, urednika oddaje Marko Golja, Petra Tanko. Posneto leta 2004.
Nina Kremžar je leta 2024 objavila pripovedno prvenko Opazovalnica, zbirko odličnih kratkih zgodb. Morda manj znano je, da je tudi pesnica. In medtem ko čakamo, da nekega dne izide njena pesniška zbirka, lahko v Literarnem nokturnu slišite nekaj njenih pesmi, objavljenih v minulih letih v reviji Literatura. Režiserka Saška Rakef, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Pisateljica Manka Kremenšek Križman piše že dve desetletji. V svojih zgodbah v ospredje postavlja psihologijo človeških odnosov, snov pa zajema iz opazovanja življenja. Napisala je več zbirk kratke proze za odrasle in zbirko pravljic. Preizkusila se je tudi v pisanju romana in doslej izdala dva. Je tudi največkrat nagrajena avtorica na natečaju, ki ga vsako leto organizira program Ars. Tudi zgodba Bela vrata, ki opisuje stisko posameznice ob ugotovitvi bolezni, je ena izmed nagrajenih zgodb. Interpretka: Maja Gal Štromar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nataša Kocjančič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; posveča se predvsem kulturi rojevanja pa tudi konceptom zdravja in različnim vidikom materinstva in starševstva. Je aktivna članica nevladne organizacije Naravni začetki, Združenja za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva, soustvarjalka in vodja programov, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu. Poleg tega je urednica, predavateljica in avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov. Izbrali smo njeno literarno besedilo, ki je nastalo kot odziv na soočenje z izgubo, ko bližnji oboli za demenco. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Tomaž Pengov (1949–2014) je edini avtor pri nas, ki mu je v celoti uspelo združiti poezijo in glasbo v eno. Pri njem zato ne gre za uglasbeno poezijo, temveč za poezijo, prepleteno z glasbo. Izjemno je to izrazil na zdaj že legendarnem debitantskem studijskem albumu z naslovom Odpotovanja (1973). Petnajst let pozneje je izšel njegov drugi studijski album z naslovom Pripovedi (1988), ki je v poetičnem smislu podoben svojemu predhodniku. Kot se na Martinovo spodobi, objavljamo Pengovovo interpretacijo narodne pesmi Rodovnik vina in nekatere njegove druge pesmi z omenjenega albuma. Interpreta Tomaž Pengov in Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Nobelovka Olga Tokarczuk je mojstrica kratkih zgodb, romanov in esejev. Svoje mojstrstvo je napovedala že s prvim romanom Popotovanje ljudi Knjige (po zaslugi prevajalke Jane Unuk in LUD Literatura ga lahko beremo v slovenščini). V romanu (ki se dogaja v 17. stoletju) se pisana skupina ljudi odpravi na potovanje, da bi našla skrivnostno Knjigo, knjigo odgovorov. Toda tako kot se spreminja njihova skupina, se spreminjajo tudi oni. Interpretka Miranda Trnjanin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Za življenja je izdala le eno pesniško zbirko, Temna vrata, ki je izšla leta 1941. Izida svoje druge pesniške zbirke Oboki leta 1959, ki jo je pripravljala, ni dočakala. Kljub skromnemu opusu, h kateremu moramo prišteti tudi nekaj odličnih prevodov, predvsem Prešernovih nemških pesmi v slovenščino, pa tudi slovenskih v nemščino, se je Lili Novy zapisala med najboljše predstavnice slovenske lirike v dvajsetem stoletju. Izbrali smo štiri njene pesmi: Vrnitev, Tihotna ura, Vikrče in Somrak. Interpretira Petra Govc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Barbara Hieng, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 1999.
Avtorica je humorno pripoved Sreda je položila v usta starejše ženske, ki se ne zaveda svojega položaja. A za smešnimi prizori je čutiti tudi nekaj grenkobe. Igralka Ivanka Mežan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. mojster zvoka Jure Culiberg. Posneto decembra 2011.
Mineva 350 let od smrti največjega angleškega pesnika 17. stoletja, Johna Miltona, ki velja tudi za enega izmed najbolj učenih literatov vseh časov. Izhajal je iz premožne družine, ki mu je omogočila, da se je po študiju na Cambridgeu, ki ga je zaključil z magisterijem, lotil šestletnega zasebnega študija. Odpotoval je v Italijo, kjer se je seznanil z vodilnimi razumniki tistega časa, tudi z Galileom. Po letu in pol se je na predvečer državljanske vojne vrnil v Anglijo in bil po usmrtitvi Karla I. zaradi svobodomiselnih idej imenovan za tajnika Državnega sveta. Po porazu republike in s prihodom Karla II. se je moral umakniti iz javnosti. Umrl je osamljen leta 1674. Miltonovo življenjsko delo Izgubljeni raj je izšlo leta 1667, bilo potem še nekajkrat ponatisnjeno, druga, popravljena izdaja, po kateri je narejen tudi slovenski prevod Marjana Strojana, pa je bila natisnjena v letu pesnikove smrti. V odlomku, ki ga boste slišali v Literarnem nokturnu, avtor opisuje srečanje med Satanom ter silami Kaosa in Noči. Avtor literarnega dela: John Milton; avtor prevoda: Marjan Strojan; režiserka: Irena Glonar; interpret: Boris Juh; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica ponovitve: Tina Kozin; produkcija 2001.
Šuntaro Tanikava, eden najpomembnejših in tudi najbolj priljubljenih sodobnih japonskih književnikov, v na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, o božjem, resničnem in navideznem. V slovenščini ga lahko poznamo po izboru v knjigi Dve milijardi svetlobnih let. Prevajalec Iztok Ilc, igralec Željko Hrs, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Posneto oktobra 2010.
Veronika Šramatyová je slovaška pesnica in slikarka, rojena leta 1977. Doslej je izdala dve pesniški zbirki, leta 2009 prvenec untitled, leta 2019 pa zbirko Družinske postavitve. Na akademiji v Bratislavi od leta 2015 predava slikarstvo, slike razstavlja doma in v tujini. V zbirki Družinske postavitve, kot tudi že v prvi, v kateri je iskala opredelitev ženskega subjekta in njegove smeri, Šramatyová razvija teme medčloveških in partnerskih odnosov, spominov na vozlišča dotedanjega življenja, vnovič pa prevladuje načelo opazovanja, občasne soudeležbe in refleksije. Zbirko Družinske postavitve sestavljata dva dela. Nocoj bomo poslušali pesmi iz drugega, manj metaforičnega, s skoraj pripovedno dikcijo. Tako Veronika Šramatyová po mnenju slovaškega literarnega zgodovinarja in kritika Viliama Nádaskaya »ustvarja razgibane zgodbene mikrosituacije vsakdanjika, počitnic, rekreacije, nezvestobe ali pojavov iz življenja nosečnice«. Pesnica v njih namesto refleksije marsikje prepušča glavno besedo opisu in s tem poveča njihovo bralsko sugestivnost. Izbor in prevod: Andrej Peric, Interpretacija: Saša Mihelčič, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Sodobna hrvaška pesnica Suzana Matić v tem izboru pesmi na morda varljivo lahkoten način opisuje vsakdan in odnose med ljudmi. Leta 1970 v Mainzu rojena Suzana Matić je v Zagrebu doštudirala arhitekturo. Prvo knjigo z naslovom Samosanacije je objavila leta 2012, v naslednjih letih je izšlo še nekaj njenih zbirk pesmi in kratke proze. Objavljamo nekaj pesmi iz leta 2019 natisnjene zbirke z naslovom Ustnično izročilo. Prevod Natalija Milovanović, interpretacija Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Avstrijski pesnik Georg Trakl se je rodil leta 1897 v Salzburgu. Šole ni dokončal, delal je kot lekarnar. Napisal je dve dramski besedili, ki nista bili opaženi, pisal je prozna besedila, po letu 1908 pa je bil predvsem pesnik. V Innsbrucku je sodeloval v umetniškem krogu revije Der Brenner. Leta 1914 so ga poslali na fronto v Galicijo, po bitki pri Grodeku pa je v Krakovu 4. novembra storil samomor. Georg Trakl je izjemno pomembno ime književnosti 20. stoletja v nemškem jeziku. S svojo temačno in introspektivno poezijo je pomembno vplival na poznejši ekspresionizem. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zoran More, režija Igor Likar. Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek. Posneto leta 1999.
Leta 2012 je izšla zbirka Kako se zaljubiš Maje Vidmar in enak naslov kot zbirki je pesnica dala tudi prvemu ciklu pesmi, v katerem ubeseduje zaljubljenost, čustvovanje, čutenje, odnose z bližnjimi in s seboj. Interpretka: Silva Čušin, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2012. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Produkcija 2012.
Na dan spomina na mrtve poslušamo besedilo bosanske avtorice Magdalene Blažević iz knjige z naslovom V poznem poletju; izšla je pri založbi Pivec, prevedla jo je Đurđa Strsoglavec. Avtorica je dvainštiridesetletna lingvistka iz Žepč, kratke zgodbe pa objavlja že dlje časa v literarnih revijah in na spletnih portalih, prejela je več nagrad. Zbirka z naslovom Svetkovina je izšla leta 2020. Knjigo V poznem poletju posveča prebivalcem vasi Kiseljak v spomin na 16. avgust 1993. Takrat se je začel vojni zločin nad prebivalci. Pripadniki bošnjaško-muslimanske vojske so v Kiseljaku ubili 15 civilistov, med njimi tudi otroke. V besedilu, ki ga bomo poslušali, mrtva deklica pripoveduje, kaj se dogaja ljudem, ki so jo izgubili. Igralka Darja Reichman, prevajalka Đurđa Strsoglavec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Neveljaven email naslov