Zaradi epidemije in ukrepov za zajezitev okužb je med ljudmi veliko stisk, mnoge se poglabljajo. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru psihologi omogočajo razbremenilne pogovore, od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na na telefonski številki 070 754 343. Tudi v Društvu Hospic so prilagodili pomoč umirajočim in njihovim svojcem. Sogovorniki so za pomoč dosegljivi 24 ur na dan na treh telefonskih številkah in prek spleta, obiskujejo pa tudi umirajoče na domu.

Pokličite, preden vas skrbi prerastejo

Psihologinja Sara Dajčman iz Zdravstvenega doma Maribor pravi, da prejmejo povprečno pet klicev na dan in da razbremenilni pogovori trajajo tudi do 50 minut. Na iztočnico, da nobena stiska ni premajhna ali prebanalna za pogovor, pove: »Vsaka duševna stiska je pomembna in tudi subjektivna. Ne moremo soditi, koliko nekomu nekaj pomeni, ob vsaki stiski je pomembno, da se obrnemo na nekoga, se z njim pogovorimo, pa naj bo to strokovnjak ali družinski član«.

Pogosteje kličejo ženske, pove sogovornica, tudi ljudje, ki imajo sicer psihološke težave, »pa so se mogoče zdaj te težave poglobile ali močneje izrazile, mogoče tudi zaradi nedostopnosti zdravnikov, ker nimajo podpore v živo. Kličejo tudi starejši ljudje, ki so v teh časih zelo osamljeni, ker so prekinjeni osebni stiki. Kličejo tudi ljudje, ki imajo težave s službo ali delom od doma, z usklajevanjem družinskih obveznosti, šolanjem na daljavo, tisti, ki so izgubili službo. Tudi ljudje, ki so okuženi s koronavirusom ali okuženim svojcem, prijateljem in so tesnobni, zaskrbljeni. »

Ljudje so od marca do zdaj postali tudi že nekoliko nestrpni ali neučakani in si želijo odgovorov, ki jih psihologi ne more dati:»Velikokrat sprašujejo stvari, na katere ne znamo odgovoriti, o cepljenjih, o terorijah zarote. Žal tudi mi nimamo vseh odgovorov. Mi smo tu, da poslušamo ljudi, da jim olajšamo to obdobje z nasveti in da jim povemo, da bo tudi to obdobje minilo, tako kot so minljive vse stvari«, pove sogovornica.

Psihologi Centra za krepitev zdravja v ZD Maribor so na voljo za telefonski pogovor ali za pogovor po elektornski pošti, kdor želi, se lahko z njimi pogovori tudi prek videopovezave. Opozarjajo, da s klicem ne odlašate, ampak se za razbremenilen pogovor potrudite, ko vas težave in skrbi še niso prerasle. Če potrebujete pogovor ali nasvet izven delovnega časa mariborskih psihologov, je na voljo splošna številka za klic v stiski 080 51 00, 24 ur na dan, vse dni v tednu.

Velika stiska umirajočih in svojcev

V Slovenskem društvu Hospic se zavedajo pomena pomoči umirajočim in žalujočim. Za nasvet in pogovor so dosegljivi na Sočutnem telefonu, delo v podpornih skupinah so zaradi prepovedi druženja preselili na splet, ohranili pa so obiske umirajočih na domu v akutnih primerih, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.

Vodja programa za spremljanje umirajočih bolnikov pri Hospicu Tamara Zemlič Radovič pove, da se pri telefonskih klicih na Sočutni telefon srečujejo predvsem »s stiskami, kam in kako po pomoč. Ljudje se počutijo osamljene, strah jih je, da ne bi dobili pomoči, ko bi jo najblj potrebovali.«
Ker pravica do slovesa od umirajočega pri nas še ni samouemven del sistema, je v teh časih je toliko težje, pove sogovornica, sploh kadar ljudje umirajo v ustanovah.

Tudi takšno slovo je pomemben del žalovanja, pogosto pa je odvisno od sočutnosti zaposlenega, ki opravlja določene delovne naloge v ustanovah. Zemlič Radovičeva pove, da svojci poročajo, da so se tudi v tem času lahko v bolnišnici poslovili od svojca, ne morejo pa ne svojci ne sodelavci Hospica vstopati v domove za starejše. Prav starejši so tudi tisti, ki so prikrajšani zaradi umanjkanja osebnega stika in druženja v podpornih skupinah Hospica v živo; podpora se je namreč preselila tudi na splet, dela z njim pa mnogi niso vešči ali so pri tem odvisni od pomoči.

Pomembna pobuda na Ptuju

Kot je povedala Špela težak iz Društva CET Platforma se na Ptuju trudijo vzpostaviti sistem, v katerem bi prostovoljci v tamkajšnji bolnišnici pomagali hospitaliziranim pri navezovanju stikov s svojci. Pobudo da so dobili iz bolnišnice na željo sorodnice bolnika; prostovoljci naj bi pomagali pri vzpostavljanju telefonske oziroma videopovezave, v bolnišnici pa naj bi poskrbeli za zaščitno opremo.